[zamot1]

Variant kolikor hočeš, z žarnico je zelo poceni in enostavno, pa še elektriko šparaš :lol:
Balaševič; Sve ostalo su nijanse

[Tone]

Pa kurilnica je razsvetljena in to s prišparano ilektriko :-D.
Za radiatorje imam novejšo Grundfosko z dvema stopnjama 35/45W 0,16/0,2A. Pri zaporednih treh 50W halogenkah ali eni 25W klasični, je na črpalki dobrih 100 oziroma 120V, odvisno od preklopnika. Kljub temu, da imajo 3 hladne halogenke 250ohmov, 25W pa 140, se po občutku črpalka hitreje zaštarta pri halogenkah, ki imajo veliko večjo vztrajnost in se jim upornost ob vklopu počasneje veča. Halogenke le rahlo brlijo, 25W pa kar lepo sveti. Skratka prava rešitev je

[zamot1]

Se je za bat da bojo tastare kurilnice taken kot kakšne jaslce, u vsakem kotu bo kakšna žarnca brlela :roll:

[Hanzi]

Samo da bi črpalka manj porabila....

[Tone]

Ne, da bi bilo treba manjkrat zakuriti, torej da bi podaljšali življensko dobo sistema, dimnika..

[zamot1]

Samo da bi črpalka manj porabila....
Če je ugasnjena nič ne porabi :wink:
Hranilnik ostane lepo oslojen, mešalni ogrevalni krog ga pa itak nič ne moti.

[Žerjavar]

Hranilnik ostane lepo oslojen,

Če smo že pri razslojevanju, pa daj podatke o stanju, morda se da z računom kaj ugotoviti:
- Do kakšne temperature polniš zalogovnik?
- Temperatura dvižnega in povratnega voda ogrevanja, ko je zalogovnik skoraj prazen - v trenutku, ko opaziš, da ti je v stanovanju začela padati temperatura? Takrat je namreč čas, da zopet zakuriš.
- Temperatura dvižnega in povratnega voda za ogrevanje bojlerja (SV)?

[zamot1]

Če mi temp v hranilniku dokaj linearno pada (prej ni) ne rabim ne vem kaj izumljat z preračuni in ne vem še kom. Ko je premalo zalaufa olje tam nekje pri 55 v hranilniku, kurim pa zaenkrat enkrat dnevno- tudi v prejšnjem mrazu, sedaj moram 3 do 4 polena manj naložit. Se izide, malo pomaga tudi tedenska programska ura.Ne rabim računalnika za to. Ko ti sistem dela in ga razumeš je kurjenje postranska stvar! Zalogovnik gre na 90-95, bojler se polni če je več kot 65 če ne prevzame STČ, povratek se zmeša z povratkom iz ogrevanja in ni več moteč. Ogrevanje regulira Seltronova avtomatika. Koliko dru rabim za eno polnenje peči je pa tudi nekje že slika pripopana. Še kaj?

[Žerjavar]

Še kaj?

Nima smisla postaviti novih vprašanj, če na prešnja ni vseh odgovorov.

Brez konkretnih številk ne morem računsko dokazati zame logične ideje, da je pojem razslojevanja le fama, ki nima dejanske uporabne vrednosti. Nimam pa nič proti nasprotnemu dokazu - sem sam radoveden, kaj je res.

[taubi]

Če mi temp v hranilniku dokaj linearno pada (prej ni) ne rabim ne vem kaj izumljat z preračuni in ne vem še kom. Ko je premalo zalaufa olje tam nekje pri 55 v hranilniku, kurim pa zaenkrat enkrat dnevno- tudi v prejšnjem mrazu, sedaj moram 3 do 4 polena manj naložit. Se izide, malo pomaga tudi tedenska programska ura.Ne rabim računalnika za to. Ko ti sistem dela in ga razumeš je kurjenje postranska stvar! Zalogovnik gre na 90-95, bojler se polni če je več kot 65 če ne prevzame STČ, povratek se zmeša z povratkom iz ogrevanja in ni več moteč. Ogrevanje regulira Seltronova avtomatika. Koliko dru rabim za eno polnenje peči je pa tudi nekje že slika pripopana. Še kaj?

Segreti zalogovnik na 90-95 (verjetno samo na vrhu) ni enostavno, saj mora kotel pri koncu gorenja kar nekaj ur biti še okoli 95C.
Kako pa meriš Tzalogovnika?

[zamot1]

- Do kakšne temperature polniš zalogovnik? 90-95°C- Temperatura dvižnega in povratnega voda ogrevanja, ko je zalogovnik skoraj prazen - v trenutku, ko opaziš, da ti je v stanovanju začela padati temperatura? Takrat je namreč čas, da zopet zakuriš. 55/cca 35°C- Temperatura dvižnega in povratnega voda za ogrevanje bojlerja (SV)? 65/50°C
Namesto oslojevanja raje uporabljam besedno zvezo NI VIHARJA V HRANILNIKU :wink:

[zamot1]

DD1 sobni termostat od Seltrona pokaže temp v hranilniku.
Da dosežem to imam pa še en dodatek na koncu gorenja ki mi dif. gleda temp v kotlu in povratek iz zalogovnika, izklaplja črpalko da peč zajame sapo in počasi intervalno namiga to temperaturo, dela pa to v kombinaciji z dodatno regulacijo primarnega zraka. Je tudi že pihalo skozi varnostni tako da sem malo znižal nastavitve.Spodaj je hranilnik na 70-75°C. Brez vklopljenih porabnikov mi peč po naredi v dobrih dveh urah brez dolaganja, začetna temp pa okoli 50°C, malo je pa odvisno tudi od vremena

[taubi]

Ni slabo.
Od kod pa velika T razlika med vrhom in dnom zalogovnika?
Ko jaz 'nabildam' zalogovnik je zgoraj 85-86 na dnu pa 82-83C (1.500l)

[Tone]

Brez konkretnih številk ne morem računsko dokazati zame logične ideje, da je pojem razslojevanja le fama, ki nima dejanske uporabne vrednosti.

Iz koga se ti tu norca delaš. Pa daj ti meni dokaži, da je isto ali zakuriš 20 x na leto ali pa 30 x, vsaj kar se lenobe tiče.

[casar]

s tem ventilom omejiš moč ogrevanja sanitarne vode v bojlerju. Čim bolj znižaš temperaturo povratnega voda, tem bolj znižaš moč.

To je res. Je pa vprašanje, ali je moteče. Če se eden stušira, ali mora drugi najprej počakati 10 min in se nato tuširati? V tem stilu je ravno ročna nastavitev temp. povratne vode boljša. V času potrebne večje moči je družina doma, lahko kuri v peč in je lahko povratna voda višje temperature, brez da moti razslojevanje zalogovnika.

Res je vprašanje ali je to moteče ali ne. Vsak vzorec porabe tople sanitarne vode ima določeno najmanjšo moč, pri kateri to ni moteče. Vprašanje je torej ali je moč "našega bojlerja" nad tem ali pod tem. S primerno dimenzioniranim sistemom ne bo nikoli moteče.

A drži tudi, da s prilagajanjem moči (temperature povratnega voda) lahko manjši sistem naredimo uporabnejši, tako da njegovo zmanjševanje moči prav tako ne bo moteče, hkrati pa ne bo naredil preveč škode z mešanjem zalogovnika. Hitrejše ogrevanje in priprava večje zaloge sanitarne vode med gorenjem peči je tipična tovrstna situacija.

Čeprav obstaja korelacija med prisotnostjo ljudi doma ter večjo porabo vode in kurjenjem peči na drva, ne verjamem, da bi na dolgi rok kdo to vestno ročno spreminjal, ne da bi kdaj pozabil ali se mu sčasoma več ne bi dalo. Razen morda kakšne hudo redke izjeme, ki bo potrdila pravilo. Prav zato menim, da bi bilo boljše to delati avtomatsko.

S tem vprašanjem se praktično še nisem ukvarjal, zato vprašam: Ali je na takem bojlerju med tehničnimi podatki podano tudi: za določeno temperaturo SV, moč ogrevanja ter za to potrebno temperaturo in pretok ogrevalne vode?

Jaz česa takega žal še nisem videl. Kar sicer ne pomneni, da tega ni objavil še noben proizvajalec bojlerjev. Me pa to niti preveč ne čudi, saj je določitev te moči zelo zahtevna reč. Še najbolj uporabni podatki, ki jih navadno dajejo, so površina vgrajenega toplotnega izmenjevalca (spirale), premer cevi (spirale, vsaj priključkov) in količine vode v izmenjevalcu. Iz tega lahko približno ocenimo dolžino spirale. Če potem naredimo nekaj divjih predpostavk (tudi kakšno očitno napačno), da se ogrevalna voda vzdolž spirale enakomerno ohlaja od temperature predtoka do temperature povratka, da se sanitarna voda v nasprotni smeri enakomerno ogreva iz temperature v vodovodu do tiste, kakršno želimo imeti, bi se ob upoštevanju pretokov vode dalo podati neko oceno o moči takšnega ogrevanja. Težko reči, koliko natančno bi to bilo, ampak velikostnega razreda verjetno ne bi zgrešili.

Ali že priključki 1/2" na FJVR sami zmanjšajo pretok iz fi28mm cevi??

Zagotovo. Vsako ozko grlo pri drugače nespremenjenem sistemu zmanjša pretok. Se pa tam poveča hitrost vode. In to bistveno bolj, kot se zmanjša pretok.

Moja kurilnica deluje že tretjo sezono. Sem v celoti samograditelj projekt pa je rasel v moji glavi pribljižno pol leta.

No pa gremo...Imam Sedeljšakovo peč 26kW predelano z turbolatorji ter avtomatskimi dimniškimi vratci s
katerim sem znižal tdp za 120- 150 st.C. Ta poganja 1250 L zalogovnik kateremu spomladi dodam še 800 L ,300 litrski bojler
v kombinaciji z vakuumskimi kolektorji (tudi homemade) ter cca. 12-timi aktivnimi radiatorji.

Sam doma si naredil vakuumske sončne kolektorje?! Lahko o tem poveš kaj več podrobneje?

Polnjenje bojlerja imam sedaj zvezano tako, da se polni samo kadar se kuri, ker mi je prej premešalo zal.
Težava se pojavi ko enkrat dopoldne zmanjka tople vode (če ni sonca) in jo do večera ko spet zakurim ni...

Pozabil sem še omeniti, da mi dvižni vod omejuje na cca 57stC esbejev nastavljiv termostatski ventil,
ki se je pokazal za odličnega...

In kaj sem uspel potegniti izvaših postov:

Razmišljam, da bi dvižni vod bojlerja, ki je sedaj direktno iz peči-zal. priljučil za tem esbejevim ventilom,
da bi vlekel tudi bojler teh 57stC kar je dovolj in ne direktnih 85 iz zal.

Povratek pa bi vezal na povratek od radiatorjev pred esbeja. Bojlerski čepalki bi pa dal tudi pogoj (samo kadar se ne kuri),
da bi se vžigala samo z radiatorsko črpalko, ki bi tako izhod iz bojlerja potegnila takoj naprej v radjatorje
in bi temperaturo dodobra zmanjšala in vlek iz zal.bi bil posledično še manjši...Seveda bi bila bojlerska črpalka
v osnovi še še vedno krmiljena z dif.termostatom in motornim zapornim ventilom kot sedaj...
Ta ideja je zelo sveža in moj trenutni navdih dobro bi jo bilo še mal prekomentirati...

To, da se ti dogaja (in celo vsakodnevno!), da nimaš tople sanitarne vode, je kardinalna napaka v sistemu. Takšne stvari se nikakor ne smejo dogajati (pustimo zdaj situacje, če kaj crkne, zmanjka goriva in podobno).

Jasno je, da ti ogrevanje bojlerja iz zalogovnika premeša zalogovnik. Ravno v tej temi lahko najdeš veliko napotkov, kako ta problem omiliti in morda stvar narediti celo znosno. Največ pa boš dosegel, če poleg zalogovnika sploh ne boš imel bojlerja, temveč boš toplo sanitarno vodo pripravljal kako drugače.

Pošiljanje vode v radiatorje pri 57 °C vedno ne glede na trenutne energetske potrebe je zelo slabo. To raje spreminjaj glede na potrebe. Dokaj dober približek je glede na zunanjo temperaturo. In potem to ne bo več uporabno za ogrevanje bojlerja.

Pri ogrevanju bojlerja je izjemno pomembna počasi tekoča voda skozi toplotni izmenjevalec v bojlerju. In za enako ogrevanje lahko večjo počasnost dosežeš z višjo temperaturo predtoka. Edini smisel omejevanja temperature predtoka, ki sem ga doslej opazil, je, ko nimaš kontrole na tem, kdaj se ogreva bojler (npr. pri pametni obtočni črpalki brez možnosti komunikacije).

Če računaš na to, da bi s svojo nenavadno zamišljeno vezavo omembe vredne količine povratne vode iz bojlerja poslal v ogrevanje radiatorjev (in nazaj samega bojlerja), bi morala temperatura povratka iz bojlerja biti višja od temperature povratka iz radiatorjev. S tem boš potem skupni povratek (ki bo samo še en) tudi dvignil. Kar je spet zelo slabo v nevezavi z zalogovnikom.

Brez konkretnih številk ne morem računsko dokazati zame logične ideje, da je pojem razslojevanja le fama, ki nima dejanske uporabne vrednosti. Nimam pa nič proti nasprotnemu dokazu - sem sam radoveden, kaj je res.

A bi to rad videl v praksi? Teoretični dokaz ni v redu? In zakaj za dokaz neke teoretične ideje potrebuješ konkretne številke enega posameznega primera?

Aleš