Jozl Napisal:Ogrevanje na hiši že deluje, vsaj talno v kleti, ker je v I. etaži zaprt ventil. V peč ni šlo nič tople vode, tudi skozi loputo za varovanje ne. Če bi se pojavil taki tok, potem bi bila temp. na vstopu peči višja kot na izstopu iz peči. Do sedaj je še vedno bila temp. pri vstopu nižja od izstopne in to za kar par °C. Tudi razslojevanje zalogovnika je bilo lepo, saj je povratna voda bila nekje okoli 23°.
Načeloma sicer čisto v redu razmišljaš, vseeno mi pa ta razlaga ne deluje najbolj prepričljivo, da se tak tok prav zares niti malo ne pojavlja. Povratna voda pri 23 °C je ob talnem ogrevanju čisto normalna stvar. Vprašanje je ali je kurilnica sploh bolj hladna. Če ni, se ta voda v kurilnici namreč nima kje bolj ohladiti, lahko se le še dodatno ogreje. Tudi, če je kurilnica malenkost hladnejša, bi lahko vsaj peč bila malenkost toplješa. Potem bi bilo povsem možno, da ti skozi peč kroži manjši tok vode, ki se iz 23 °C v ne popolnoma ohlajeni peči ogreje za kako stopinjo ali dve. V onem navpičnem vodu pa majhnega kroženja vode pri 23 °C brez instrumentov verjetno tako ni možno opaziti.
Izgleda pa iz opisanega, da tudi, če tako kroženje se pojavlja, ne predstavlja kakšne škode. Ni dvakrat za reči niti tega, da je morebiti na nek način celo koristno in pobere energijo iz ohlajanja peči vse do temperature dobrih 23 °C.
Če bi morda kdaj za test namerno ustvaril drugačne razmere, kjer bi stvari bilo lažje opaziti? Recimo, da bi zaprl vse ostale ogrevalne kroge in pustil samo kakšnega z visoko temperaturo povratka? Hudič je sicer, da ti tak eksperiment zna grdo premešati zalogovnik.
zamot1 Napisal:Da ni motenj med sistemom ogrevanja hiše, sanitarne vode in med ogrevanjem hranilnika zakurim ko je ogrevanje izklopljeno, v dveh urah je zalogovnik nafilan na 90°C in "gas Mici"
Ventil povratka je v prvi uri odprt na polovico, peč na 80°C in ko začne povratek naraščati čez nastavljeno 65°C se počasi odpira do konca glede na prirastek temperature v peči in zalogovniku (ND3) to pa dela ob pravi hitrosti črpalke pri meni na prvi stopnji.
Za razliko od hiše in sanitarne vode zalogovnik
ni nekaj, kar bi se ogrevalo. Dobro, z izjemo sistemov brez zunanjega bojlerja, kjer imamo v bojlerju tudi zalogo za pripravo tople sanitarne vode. A tudi tam načrtno ogrevamo le praviloma manjši zgornji del zalogovnika in še to le do temperature, kakršno potrebujemo za toplo sanitarno vodo, oz. kako malenkost več. Drugače zalogovnik služi zgolj shranitvi viškov energije, ki jo dobimo iz nekontroliranih virov (npr. drva, sonce) in iz virov z neko optimizacijo manjšega števila vžigov/vklopov ali ugodnejšega časovnega delovanje (npr. sekanci, peleti, toplotne črpalke) ter je ne moremo sproti porabiti.
Če na ta način kuriš pač takrat, ko imaš čas in možnosti, potem v redu. Če bi pa lahko zakuril kasneje, ko je potrebno začeti nekaj ogrevati, da možnosti, kjer bi ti kasnejše kurjenje nemara celo bolj ustrezalo, niti ne izpostavljamo, potem je to, kar počeš, popolnoma zgrešeno.
zamot1 Napisal:Očitno imamo logiko svetlobna leta narazen. Kako pa naj potem dosežem 90°C ali več v zalogovniku in kdaj?
Ja, in? Kje je problem, če 90 °C ne dosežeš? To, kar počeš, me spominja na tek na 5 (pet) metrov, kjer bi se po poku pištole obrnil in šel nazaj vzet zalet, da bi potem petmetersko progo pretekel z višjo hitrostjo. Seveda bi teh 5 m pretekel z višjo hitrostjo in v krajšem času, a ne pozabimo, da ura začne teči ob poku pištole in bi tvoj skupni čas bil krepko slabši.
Aleš
Davki in stroški pri prodaji nepremičnine: vse, kar morate vedeti
Pri izbiri doma ne izbiramo le hiše, temveč partnerja za prihodnost
Marlesov Dan odprtih vrat v okolici Ptuja
