[Tone]

Vsi prisegate na tuje peči, kaj pa domača, na katero prisegajo Nemci WVTerm Central 28. Po dveh letih v katerih smo pokurili 6 kubikov bukovine in ene 3 kubika lesnih ostankov, ni bilo treba očistiti ne peči, ne dimnika, stane 1400 se mi zdi, brez vsake elektronske, ventilatorske krame, termostat na dimniku, Esbe polnilni za mislimda pod 70€, IMP pumpica za tudi ene toliko in sem zmagal. Se pa težko pohvalim pri sosedih, ni blo drago, pa fensi, pa Nemškooo. .

še enkrat uravnotežen režim ogrevanja ima nekje 15-20°C temp razlike ko je vgrajen mešalni ventil kateri meša povratek z dvižnim vodom se ta še dodatno zmanjša ter se pretok v povratku skoraj ustavi tako da kljub 70°C v dvižnem vodu je v povratku v zalogovnik redkokdaj nad 40°C
a sem napisal dovolj razumljivo?

Še enkrat, zjutraj, ko se bajta začne ogrevati, pri dvižnem na 70, imaš povratek gotovo čez 60°C in v zalogovnik gre lahko samo več kot 60°C, razen, če imaš vse radiatorje priprte in imaš pri odprtih ventilih razlike 30°C, potem imaš prav ampak to gre pri termosifonskem.
Prejle sem imel na vrhu 50, mešalnega imam na 60, na dnu pod 30 in sem nažgal 1 radiator, črpalka na 1 in mi je zalogovnik razslojilo, če bi imel PWM ga ne bi.

[Scremer]

Mi lahko kdo pove kaj točno se skriva pod črkami PWM?

[casar]

Bolj kot sem ti ponazoril s steklenico ti pač ne morem, lahko ti narišem edino. Jaz to steklenico razumem kot: pretočena količina bo enaka, ne glede na čas pretakanja. Analogija na zalogovnik: iz njega lahko črpaš le toliko toplotne energije, kot si je vanjo vložil. Ali je bila to voda pri 95 C ali pri 65 ni važno.
Plastenje ti kot posledico svojega stanja omogoča dostop do željene energije več časa kot če bi ta pojav omejeval, Čas koriščenja energije je odvisen le od energetskega pretoka (moč ogrevanja) in razpoložljive zaloge energije. Ni odvisen od drugih stanj (temperature) te energije. Razpoložljive energije pa je le toliko, kot si je vložil iz kotla v zalogovnik.

Žerjavar, saj tole (in še marsikaj drugega, pa da preveč ne citiram) drži, fizika, matematika, logika, vse štima, ampak je vsaj iz uporabniškega zornega kota (ko torej ne delamo fizikalnih eksperimentov, ampak poskušamo opremo uporabiti za izboljšanje svoje okolice in kvalitete življenja) nekako, kako naj rečem, pomanjkljivo. Zanemaril si namreč kompleksnost uporabe v zalogovniku shranjene energije. Pa še enkrat, ta kompleksnost nič ne vpliva na količino shranjene energije, niti ne vpliva na pravilnost tvojih navedb, ima pa veliko opravka z uporabnostjo in našim udobjem v vsakdanjem življenju.

Gre za to, da energijo, shranjeno v zalogovniku, lahko uporabimo na zelo različne načine, od katerih so nekateri enostavni, poceni, varni, obvladljivi, drugi so pa zelo kompleksni, dragi, nevarni in jih morda kljub vedenju, da obstajajo, sploh ne znamo izvesti. Ter seveda karkoli vmes med obema skrajnostima. Tisto, kar je najenostavneje in skoraj edino, kar z zalogovniki delamo, je uporaba energije s konvekcijo in kondukcijo - vodo prečrpamo v toplotne izmenjevalce (razumite to v širokem smislu), kjer s prehajanjem toplote odda energijo. A vse to deluje samo takrat, ko ima voda višjo temperaturo od temperature tistega, kar ogrevamo. Ko se temperatura izenači ali je temperatura vode celo nižja, si z vso silno energijo, ki je še vedno shranjena v vodi, na ta način ne moremo več kaj pomagati. Pogosto mora za dovolj ogrevanja temperaturna razlika biti celo dovolj velika.

Seveda obstajajo kompleksnejši načini, kako lahko uporabimo še nadaljnjo energijo, shranjeno v vodi:

• Vodo lahko ohlajamo naprej vse do ledišča. Ali to znamo? Seveda, gre s toplotnimi črpalkami. To tudi počnemo. Ampak mislim, da samo tam, ko tako ohlajeno vodo nekako zastonj (npr. s Soncem) nazaj ogrejemo. Drugače pa se zgleda ne splača.
  
• Vodo lahko zamrznemo in iz nje pridobimo ogromno latentne toplote. Tudi to gre, tudi to včasih počnemo, veljajo pa enaki pomisleki kot pri prejšnji alineji, le še nekoliko bolj kompleksno postane vse skupaj.
  
• Vodo med drugim sestavlja tudi vodik. Tega bi s fuzijo lahko zlili v helij. Tako pridobljena energija bi bila ogromna. Je pa to hudo zapleten, drag, nevaren in škodljiv postopek. Pa razen za razstrelitev kakšnega hriba, tako pridobljene energije ne znamo uporabiti za kaj koristnega.
  
• Lahko bi k naši vodi (materiji) zlili enako količino "antivode" (antimaterije). ;-) Bi dobili energije za izvoz. Samo je hudič, ker ne poznamo nahajališč antivode in ne vemo, kako jo spraviti do naše vode, da nam že prej ne zreagira s kakšno materijo na poti. Pa še ta nevarnost obstaja, da tukaj ne bi razstrelili le kakšnega hriba, ampak nemara kar cel planet. :-)

Še en bolj praktičen primer. Imamo peč na drva (ki trenutno ne gori) in ploščate sončne kolektorje na lep, jasen, sončen, a mrzel dan. Na drugi strani pripravljamo toplo sanitarno vodo, za katero potrebujemo ogrevalno vodo pri 60 °C (recimo, da so naše zahteve/potrebe pač takšne), velik ogrevalni krog z veliko majhnimi radiatorji v slabo izolirani hiši, v katere v danih razmerah moramo pošiljati vodo pri prav tako 60 °C ter majhen krog s talnim gretjem v eni kopalnici, v katerega pošiljamo vodo pri 26 °C. Ter seveda velik zalogovnik.

Če imamo v teh razmerah v celem zalogovniku vodo pri recimo 55 °C, je v njem shranjeno ogromno energije, a poleg tega na pipah nimamo dovolj tople vode in po skoraj celi hiši ni dovolj toplo. Če bi vodo pri 55 °C poslali v ploščate kolektorje, se bi na naš mrzli dan iz njih lahko vrnila ohlajena na 50 °C. Recimo. Edino, kar deluje, je ogrevanje v kopalnici.

Če bi v istem zalogovniku imeli v zgornjih 3/4 vodo pri 60 °C, v spodnji četrtini pa pri 21 °C, bi to ne bilo enako prejšnji situaciji, ampak bi na ta način v zalogovniku imeli absolutno manj shranjene energije. Pa vendar bi kar nekaj časa to energijo lahko koristno uporabljali za prav vse. Poleg tega bi v sončnih kolektorjih morebiti uspeli vodo iz 21 °C segreti na 26 °C, kar bi utegnilo pokriti potrebe talnega ogrevanja majhne kopalnice.

Prav gotovo pa je razlojevanje pozitivno, ko delamo le z občasnim polnjenjem zalogovnika. Pri principu, da mora v zalogovniku vedno ostati vsaj nekaj razpoložljive toplote, pa se bojim, da razsojevanje nima prednosti.

Seveda obstajajo situacije, ko razslojevanje nima prednosti. Predvsem sem sodijo vsi tisti primeri, ko imamo v celem zalogovniku vodo višje temperature, kot je najvišja temperatura, ki jo za karkoli potrebujemo. Seveda tudi vsi tisti časi, ki so predhodni in dovolj blizu onim iz prejšnjega stavka. To pomeni, da preden bomo iz zalogovnika potrebovali nekaj, česar tam ni, dosežemo v celem zalogovniku temperaturo višjo od najvišje potrebne. Pa ne smemo imeti kakšnega nizkotemperaturnega nekontroliranega vira temperature (npr. sončni kolektorji v določenih razmerah). Podobno je v drugi skrajnosti pri nizkih temperaturah v celem zalogovniku.

Ne verjamem pa, da je kak zalogovnik prav vedno v takšnem položaju, kjer plastenje ne bi bilo koristno. Oz. če kak že obstaja, so taki primeri gotovo silno redki.

Za dobro plastenje je treba moč črpalke spreminjati glede na temperaturo vode ob iztoku iz kotla.

To zelo drži in se vse premalo povdarja, dela in sploh ve pri mojstrih centralnega ogrevanja.

Nič še ni slišati, da bi kdo kuril peč na 95 C. Ne se bati, pri 2,5 bar (varnostni ventil) voda vre pri 126 C. Je pa za tak dvig temperature potrebno preveriti, ali je ekspanzijska dovolj velika.

Verjetno preveč tvegano za redno uporabo v domačih ogrevalnih sistemih iz cenenih elementov vprašljive sestave z malo varnostnimi mehanizmi. Včasih (ko npr. odpove prisilno ohlajanje peči na drva skozi varnostni toplotni izmenjevalec ali pa le tega morda sploh ni) se pa stvar tako ali tako pripeti.

Pri parnih lokomotivah, termo in nuklearnih elektrarnah gredo še veliko, veliko dlje. A seveda je vse to narejeno iz drugačnih materialov, z drugačno skrbnostjo, z več varnostnimi mehanizmi in zahteva usposobljen kader za upravljanje. In lahko gre veliko bolj narobe, če slučajno vendarle gre kaj narobe.

jaz mam peč na drva 35kw in zalogovnik 3000l, za segrevanje zalogovnika od 25 do 90°C rabim konstanto gorjenje peči okoli 7-8h, v tem času kurim na polno do 95°C, segrejem hiso na 24°C, zalogovnik odzgoraj na 90°C+ spodaj na 83-85°C bojler na 65°C, pri sedajšni zunanji temp okoli 6°C potem ogrevam hišo okoli 48°ur(dva dni)na konstantno temp 24°C

kje tuki rabiš razslojevanje zalogovnika jaz nevem
pri drvah ne prišparaš, ogreval hiše tudi nebi dlje,
razen če je še kje jakšen dejavnik ki ga jes ne vidim

To je tipična situacija, kjer je razslojevanje res nepotrebno. Na začetku je zalogovnik energetsko prazen, na koncu je poln, vmes pa ne vpliva na nič. A to se spremeni takoj, ko peč neha goreti, oz. ko se preneha odjem toplote iz nje. Takrat naenkrat postane zelo pomembno. Drugače boš celi zalogovnik počasi hladil in ko ti bo temperatura padla pod 65 °C, ne boš mogel več ogrevati tople sanitarne vode iz njega. Če bi imel v sistemu še sončne kolektorje, bi pa razslojevanje lahko bilo pomembno tudi že v času gorenja peči. Nekaj časa, recimo prvo polovico gorenja.

Mimogrede, zakaj potrebuješ toplo sanitarno vodo na 65 °C? Meni se to zdi že škodljivo visoka temperatura.

Pri polnjenju ni pretok skozi zalogovnik odvisen od moči črpalke, ampak od moči peči in razlike temperatur dovoda in odvoda. To je ja simpel, osnovnošolska fizika.

Saj iz tvojih prispevkov izžareva veliko znanja fizike in verjamem, da si hotel povedati kaj pametnega. Samo uspelo ti pa ravno ni. ;-) Moč peči ter temperatura dovoda in odvoda same po sebi direktno nimajo prav nikakršnega vpliva na pretok skozi zalogovnik.

Dejansko je pretok skozi zalogovnik enak razliki pretokov skozi ostale tokokroge. No, pri kolikortolikor enostavnih sistemih. Torej razliki med tem, koliko vode v danem trenutku teče v vse ogrevalne kroge skupaj, in tisto, ki priteka iz vseh virov ogrevanja skupaj. Razlika je lahko pozitivna ali negativna - enkrat voda skozi zalogovnik teče v eno smer, drugič pa v drugo. Samo to. Temperature ter moči črpalk in peči s tem nimajo nobene neposredne zveze. Vse to bi lahko počeli recimo tudi z mrzlo vodo.

Pri dobro dimenzioniranih in reguliranih sistemih so vsi ventili tako postavljeni in vse črpalke tako črpajo, da se od vseh virov ogrevanja odvaja toliko energije, kolikor je tam nastaja, in v zalogovnik gre toliko energije, kolikor znaša razlika med energijo, ki se dovaja v vse ogrevalne kroge skupaj, ter tisto, ki prihaja iz vseh virov ogrevanja skupaj. Kar je spet lahko pozitivno ali negativno in enkrat energija teče ven iz zalogovnika, drugič pa noter. V tej situaciji potem pretok skozi zalogovnik je posredno odvisen tudi od moči peči in temperatur posameznih vodov (in še marsičesa). In še enkrat, to velja le za dobro regulirane in dimenzionirane sisteme.

V nekaterih primerih je pretok skozi zalogovnik odvisen tudi od moči črpalk. Sploh v primerih kakšnih pregretih sistemov, ko s polno močjo katere od črpalk poskušamo toploto spraviti stran od tam, kjer je je preveč.

Zalogovnik se pri polnjenju plasti, pa če je navaden sod s šlaufom speljanim na vrh soda.

Seveda, a le tako dolgo, dokler imaš vodo različnih temperatur. Če vodo zmešaš, bo vsa voda dobila neko povprečno temperaturo. No, saj se bo tudi ta splastila, a bo ena sama enotna plast skozi celi sod. Kar pa tipično ni to, kar želimo. ;-)

- Razslojevanje je pomembno oziroma je o njem smiselno govoriti in zanj nekaj narediti samo ob praznenju. Če bi imel povratek iz radiatorjev 30°C, bi dober zalogovnik 99% časa praznili z recimo 75°C, nato bi pa temperatura hitro padla na 30. To pomeni, da bi radiatorji do konca praznenja greli na ful. Če nimaš razslojevanja, črpalko na ful, bedni sobni termostat s histerezo 1 ali celo 2°C in zato črpalka vsaki 2 uri laufa po uro, boš imel povratek recimo 60°C in se ti bo zalogovnik po enem dnevu shladil na 60°C, po še pol dneva bo pa že prehladen za ogrevanje bajte.

- Razslojevanje pri polnjenju je relevantno pri solarnem sistemu.

Seveda je pomembno ob praznenju in pri solarnem sistemu. Nikakor pe ne drži, da bi bilo pomembno samo takrat. Pomembno je recimo tudi takrat, ko nimaš dovolj energije, da bi napolnil cel zalogovnik. Bolj natančno, napolnil do stopnje, kjer bi v celem zalogovniku imel temperaturo višjo od najvišje potrebne.

In kot sem že pisal, obstajajo seveda tudi situacije, ko razslojevanje res ni pomembno.

in kakšen sistem razslojevanja torej imaš, in kako ti zalogovnik raslojuje vodo pri povratnem vodu boljše kot pri zalogovniku brez tega takoimenovanega razslojevalnika da ti je ne meša? pa mi to razloži?(v praksi ne v teoriji)

Evo, tukaj si dregnil v, po mojem mnenju, ključni problem zalogovnikov. Tudi sam iščem neko dobro rešitev za umeščaje vode iz povratnih vodov na pravo mesto v zalogovniku. Pa mi je zaenkrat še ni uspelo najti. V mislih imam povratne vode, ki po temperaturah niso povsem na dnu - tipično iz radiatorjev. Je pa isti problem z vodo, ki se vrača iz sončnih kolektorjev, ko je ne segrevamo na maksimalno potrebno temperaturo, ampak na kakšno nižjo še uporabno, npr. primerno za talno ogrevanje.

Še najboljše, kar sem videl na shemah, je bilo na primeru enega Avstrijca, ki je v zalogovnik predelal star sod za vino. Ne hrastov, ampak iz rostfreija seveda. ;-) Samo mi v podrobnosti ni znano, kako je to naredil. Od komercialnih ponudnikov mi vzpodbudno delujejo zalogovniki, ki jih dela ETA. Bi rad kdaj videl kakšnega od znotraj, kar pa ne vem kje in kako, ker nimajo nikjer nobenih trgovin, ni jih na sejmih, ... Zanimiv je tudi pristop z dvojnim lijakom nekje na sredini, iz katerega bi se naj voda pri nizki hitrosti v ozkem curku dvignila/spustila na ustrezen temperaturni nivo. Pa nekako dvomim, da to res dobro deluje. Bo mogoče potrebno izvesti kakšno simulacijo.

poznam vse te zadeve vse sem že videl tudi varil sem jih že v zalogovnik
ampak mi še ni dobeden povedal kako se pri vseh teh razslojevalnikih voda manj meša in boljše razslojuje kot brez kaj šele da bi kdo kakšen izračun dodal

Tukaj me begata dve stvari. Si varil samo sisteme na "isti višini", ki torej na svoji višini ustvarjajo plast, ali sisteme, ki vodo najprej dvignejo/spustijo na ustrezno višino? Če to drugo, bi to potem moralo biti iz materiala, ki slabo prevaja toploto. Kar pa kovine, ki jih navadno varimo, niso. Vem, da govorimo tudi o varjenju plastičnih vodovodnih cevi pa o varjenju bitumenskih trakov, ampak ...

Drugo reč pa - deluje mi, kot bi delal (varil) nekaj, kar ne veš kaj in kako. Kako si potem vedel, kaj in kako naj sploh zavariš, če nisi vedel, kako in zakaj tisto deluje?

Nazadnje sem v peč 3 dni prej očistil dimne kanala in naložil najprej mokre iverice

Kurjenje mokre iverice? A to je kakšna nova moda?

Aleš

[casar]

Vsi prisegate na tuje peči, kaj pa domača, na katero prisegajo Nemci WVTerm Central 28. Po dveh letih v katerih smo pokurili 6 kubikov bukovine in ene 3 kubika lesnih ostankov, ni bilo treba očistiti ne peči, ne dimnika, stane 1400 se mi zdi, brez vsake elektronske, ventilatorske krame, termostat na dimniku, Esbe polnilni za mislimda pod 70€, IMP pumpica za tudi ene toliko in sem zmagal. Se pa težko pohvalim pri sosedih, ni blo drago, pa fensi, pa Nemškooo.

Mogoče veš, kako bi se ta peč obnesla pri kurjenju smolatega borovega in smrekovega lesa? In kako je z morebitnim kajenjem v kurilnico? Se kdaj pripeti? Kakšen je pa kaj izkoristek v primerjavi z dragimi fensi nemškimi? Pa gretje kurilnice (izgube v kurilnico) v isti primerjavi?

Dve slabosti, ki jih sam vidim, sta majhen nalagalni prostor (samo 55 l) in možnost nalaganja polen le do dolžine 33 cm.

Mi lahko kdo pove kaj točno se skriva pod črkami PWM?

Pulse Width Modulation. To uporabljajo regulatorji za regulacijo neumnih črpalk. Te črpalke se namreč samo vključi na elektriko ali izključi. In ko so vključene, delujejo na polni moči, oz. polni moči tistega, kar je morda nastavljeno na sami črpalki s kakšnim mehanskim stikalom.

Ker ima črpalka določeno vztrajnost, traja nekaj časa po priklopu, da se zavrti s polno hitrostjo, in podobno, ko jo izklopimo, traja nekaj časa, da se ustavi. Če jo zelo na hitro vklapljamo in izklapljamo, lahko na ta način reguliramo hitrost vrtenja črpalke. Pač glede na to, kako dolgi so intervali z napetostjo in brez napetosti. So pa določene meje, v katerih se to da početi. Pri obtočnih črpalkah je to tipično v območju 30-100%.

To je normalni način priklopa in regulacije obtočnih črpalk v tokokrogih s približno konstantnimi tlačnimi razmerami, kjer s hitrostjo črpanja lovimo določeno temperaturo, temperaturno razliko ali kaj podobnega. Tipični primeri so krogi skozi peči, sončne kolektorje, toplotne izmenjevalce in bojlerje. Tudi skozi ogrevalne kroge, če v njih ni termostatskih ventilov ali česa podobnega. Gre pa tudi v krogih s spremenljivimi tlačnimi razmerami (npr. s termostatskimi ventili), samo tam zraven je potem dobro dati senzorje tlaka in loviti ustrezno tlačno razliko.

Aleš

[Hanzi]

Branci: imam mešalni ventil

[zamot1]

"Mi lahko kdo pove kaj točno se skriva pod črkami PWM?"
Je pulzno širinska modulacija:razmerje inpulz/pavza v neki časovni enoti (uri, minuti, sek, desetinki...) je npr. črpalka vklopljena (inpulz) 20% časa, 80 %časa pa izklopljena (pavza), ali obratno. Pri 50/50% pol časa deluje pol časa pa stoji. Običajno se to lahko zvezno nastavlja od 0-100% ali pa za to poskrbi kakšna avtomatika, krmilnik, PC... V večini primerov so te časi (ure, minute, sek- časovna baza) fiksni lahko so pa tudi nastavljivi.
PL Tomaž

[zamot1]

Jaz kurim zato da imam v hiši toplo
neza to da imam v hranilniku plasti
v kopalnici me pa mrazi :wink:
LP Tomaž

[Fery]

Tudi sam iščem neko dobro rešitev za umeščaje vode iz povratnih vodov na pravo mesto v zalogovniku. Pa mi je zaenkrat še ni uspelo najti. V mislih imam povratne vode, ki po temperaturah niso povsem na dnu - tipično iz radiatorjev.

To smo že govorili. Rešitev je razmeroma preprosta. Rabiš mešalni ventil z motornim pogonom ali dva (če želiš tri vhode) in simpl elektronsko krmiljenje. Investicija cca. 250 - 300 eur.
Vprašanje pa je, če se sploh in kdaj se zadeva povrne.
Je pa res, da 300 čukov pri super modernih in dragih kotlovnicah ni neki denar. In če te to še žuli zraven oz. resnično rabiš,.. potem nimaš kaj razmišljati.

Jaz kurim zato da imam v hiši toplo neza to da imam v hranilniku plasti

+1

[Žerjavar]

ključni problem zalogovnikov. Tudi sam iščem neko dobro rešitev za umeščaje vode iz povratnih vodov na pravo mesto v zalogovniku. Pa mi je zaenkrat še ni uspelo najti. V mislih imam povratne vode, ki po temperaturah niso povsem na dnu - tipično iz radiatorjev.

Tu ne vidim problema. Osnovna tema je zalogovnik in peč. Dokler kuriš, je v zalogovniku na vrhu skoraj tako toplo kot v peči, spodaj pa tako, kot prihaja iz povratnega voda. Pri stalnem ogrevanju prostorov so tudi izgube toplote stalne, potrebna moč ogreval stalna. Je stabiliziran pretok vode in temperatura dvižnega in povratnega voda. Kar prihaja iz povratnega voda v zalogovnik, ni primerno za stabilno ogrevanje. Ko nehamo kuriti in prekinemo pretok vode med pečjo in zalogovnikom, je v zalogovniku zgoraj dovolj visoka temperatura za stabilno ogrevanje, spodaj pa je temp. povratnega voda (vprašanje kako visoko). Tako kot vroča voda odteka ter povratna priteka v zalogovnik, tako se počasi višinsko pomika meja med vročo in toplo vodo. Ni razloga za mešanje, razen če je zaradi nestrokovne vgradnje curek vstopajoče vode prehiter in meša ves zalogovnik.

Ko se porabi vsa vroča voda, pa se prične faza zmanjšanega ogrevanja. Vroča voda ne dosega potrebne temperature dvižnega voda, avtomatski mešalni ventil več ne primeša vode iz povratnega voda, povratni vod ima zaradi nižje temperature dvižnega voda tudi nižjo temperaturo. Moč gretja grelcev se zmanjša, temperatura prostorov začne padati, hitrost padanja odvisna od akumulacije zidov ... V zalogovnik priteka hladnejša voda, kot je ob stabilnem ogrevanju, se ne meša z nekaj toplejšo v višjih predelih zalogovnika. Dejansko imamo ves čas naravno razslojevanje, ki poteka enako, ne glede na vsebino razslojevalnih vložkov. Bistveno je le konstruktivno pravilno oblikovanje priključnih cevi, da je hitrost vstopajoče vode čim manjša.

Pravo mesto za dovod iz povratnega voda v zalogovnik je spodaj. Za kombinacijo ena peč, zalogovnik in en tip ogrevanja (samo radiatorji ali samo talno) ima zalogovnik priključke le ćisto zgoraj in čisto spodaj.

Tvoj problem (vsaj tako pišeš) zalogovnika za kombinacijo: peč, sončni kolektorji, toplotna črpalka in bojler pa ne spada v to temo. Po osnovnem načelu bi tako vsebino morali moderatorji brisati.

[branci]

poznam vse te zadeve vse sem že videl tudi varil sem jih že v zalogovnik
ampak mi še ni dobeden povedal kako se pri vseh teh razslojevalnikih voda manj meša in boljše razslojuje kot brez kaj šele da bi kdo kakšen izračun dodal

Tukaj me begata dve stvari. Si varil samo sisteme na "isti višini", ki torej na svoji višini ustvarjajo plast, ali sisteme, ki vodo najprej dvignejo/spustijo na ustrezno višino? Če to drugo, bi to potem moralo biti iz materiala, ki slabo prevaja toploto. Kar pa kovine, ki jih navadno varimo, niso. Vem, da govorimo tudi o varjenju plastičnih vodovodnih cevi pa o varjenju bitumenskih trakov, ampak ...

nevem kaj si hotel povedati z tem o zazličnih višinah, vračanje vode na različne višine je možno z mešalnim ventilom na povratnem vodu ki preusmeri povratni vod na željeno višino zalogovnika

najpogosteje vgrajujejo v zalogovnike disk na sredo zalovonika kateri ima navrtane luknje ampak si v praksi neznam predstavljat primera da bi s tem diskom lažje zadrževali nižko temp. v spodnjem delu zalogovnika, ker bistvo pri mešanju povratnega voda z vodo je hitrost in temp. povratnega v zalogovnik ta disk ne vpliva ne na eno ne na drugo


hotel sem povedati da dobeden sistem razslojevanja ne pripomore kaj bistverno k plastenju zalogovnika, ce bi popolnoma segret zalogovnik hotel plastiti tako da bi imel zgoraj recimo 60 ali več spodaj pa okoli 20, da bi to dosegel je edini pomemben dejavnik koliko imaš temp. povratnega voda v zalogovnik, če je ta višji, takšnega razslojevanja v praksi nikoli ni mogoče doseči
če pa imaš povratni vod 20 stopinj pa ne rabiš nič da bi to vodo zadržal na dnu
torej še enkrat najbol efektiven za razslojevanje je mešalni ventil na dvižnem vodu, ta ti z pripiranjem v povratnem vodu manjša pretok v zalogovnik, višja kot je temp. na vrhu zalogovnika več povratnega voda rabi za mešanje dvižnega voda s tem pripira povratni vod ter s tem zmanjšuje pretok v povratnem vodu, bolj je hladna voda povratnega, voda manj temp. spuščas na dno zalogovnika

[Jozl]

Kurjenje mokre iverice? A to je kakšna nova moda?

Aleš

Zunaj na kupu odpada je bilo nekaj iverice in semjo lahko samo polomil in vrgel v peč. Peč sem naložil 3 dni pred kurjenjem. Ker imam dimnik samodejen vlek, je tudi deloma posušil to iverico.

Eni pač nimamo kuplenih bukovih drv in pokurimo vse kar je od lesa pri oz. v okolici hiše. Bolje da gori v peči kot na kresu (samo 1 večer je lepo in drugi dan pečen krompir). Ker sem doma s kmetije smo pač navajeni prvo pokuriti odpad, in potem boljše kvalitetne drve. Kar gori, da od sebe energijo, pe če je to veliko ali malo, je bolje kot skuriti zunaj na kupu.

[tacman]

Tone:
Tudi sam imam WV Central 28, zalogovnik za drva meri 70L kar pomeni da gori približno 3,5 ure. Peč imam od lanskega leta in sem z njo zelo zadovoljen.

[Tone]

Glede PWM, igral sem se z ventilatorjem, ki ima podoben motor. Vklapljal sem ga recimo za 2 periodi (40ms), 10 pa izključenih (200ms) in se je zelo lepo konstantno in počasi vrtel

Za dobro plastenje je treba moč črpalke spreminjati glede na temperaturo vode ob iztoku iz kotla.

To zelo drži in se vse premalo povdarja, dela in sploh ve pri mojstrih centralnega ogrevanja.

Od kje hudiča vam ta neumnost. Pretok v zalogovnik hladi peč in mora biti tolikšen, da jo drži na recimo 70°C. Z drugimi besedami, pretok je premosorazmeren moči peči in obratnosorazmeren delta T zalogovnika. Če gre peč višje, se polnilni ventil bolj odpre in pretok se poveča in obratno. Če bi dal 1kW črpalko, bi se peč nekoliko ohladila (na kako stopinjo nad nastavljeno temperaturo povratka), zato bi se pretok skozi peč malenkost povečal. Nikakor se ne poveča zaradi moči črpalke, no se, ampak posredno. Kapiš??

[Žerjavar]

Od kje hudiča vam ta neumnost. Pretok v zalogovnik hladi peč in mora biti tolikšen, da jo drži na recimo 70°C.
...
zato bi se pretok skozi peč malenkost povečal. Nikakor se ne poveča zaradi moči črpalke, no se, ampak posredno. Kapiš??

Katera trditev je neumnost?

Za izveden obtok vode velja direktna matematična povezava med pretokom in dejansko (trenutno) močjo črpalke (motorja). Če hočeš regulirati (spreminjati) pretok, moraš dejansko spreminjati moč črpalke. Temperatura izhodne vode iz kotla je odvisna od temperature vstopne vode, trenutne toplotne moči ognja in pretoka vode. Če hočeš imeti stalno enako izhodno temperaturo ne glede na trenutno intenzivnost ognja, moraš ustrezno regulirati pretok, kar se naredi edino z regulacijo moči (ali vrtljajev) motorja črpalke.

[Verjameš ali pa ne]

Mislim, da oba govorita o isti zgodbi samo vsak v svojem jeziku