[SloCop]

Pa še nekaj o nivoju komuniciranja, moram priznat da ne gledam in si ne memoriziram kdo kaj piše, nikoli mi niti na pamet ne pride da bi komu na skrivaj šel moralizirat. Pa tudi tvoji res je, poleg nekih kvazi trditev niso ravno na mestu.

Bo treba osnovnošolsko knjigo fizike kdaj malo pokukat in kaj obnovit, morda kdo pa se tudi kaj novega naučit.

[Žerjavar]

Bolj kot sem ti ponazoril s steklenico ti pač ne morem, lahko ti narišem edino. Jaz to steklenico razumem kot: pretočena količina bo enaka, ne glede na čas pretakanja. Analogija na zalogovnik: iz njega lahko črpaš le toliko toplotne energije, kot si je vanjo vložil. Ali je bila to voda pri 95 C ali pri 65 ni važno.
Plastenje ti kot posledico svojega stanja omogoča dostop do željene energije več časa kot če bi ta pojav omejeval, Čas koriščenja energije je odvisen le od energetskega pretoka (moč ogrevanja) in razpoložljive zaloge energije. Ni odvisen od drugih stanj (temperature) te energije. Razpoložljive energije pa je le toliko, kot si je vložil iz kotla v zalogovnik.
prav kontra, kvaliteten zalogovnik z vgrajenim ločevalnim diskom še pripomore k daljši avtonomiji.
Glede dimniških plinov, ne igra vloge sama temperatura ampak temperatura v povezavi s količino. Količina dimnih plinov bo odvisna predvsem od količine dovedenega zraka. Temperatura pa bo odvisna od količine odvedene toplote. Če bo voda kotla (izmenjevalca) imela le 65 C bo sigurno odvedena toplota iz dimnih plinov večja, kot bi bila pri 95 C. Pri nižji temperaturi vode kotla se bodo dimni plini bolj ohladili.
Tudi zalogovnik nima zaradi razslojevanja nič večje izgube, če je pri 65 stopinjah izpostavljen izgubam po celi površini, je med tem ko je temperatura razslojena izposatavljenost kvečjemu manjša in ne večja, saj je stična površina vroče vode manjša. Ne bom trdil, da ni res, vendar bi to stvar moral računsko dokazovati po posameznih fazah polnjenja zalogovnika. Prav gotovo so izgube v prvi fazi polnjenja večje pri razslojevanju. Takrat imaš le tik pod vrhom znatno višjo temperaturo, ki deluje na relativno veliko površino pokrova zalogovnika.

Sploh pa a govorimo o zalogovniku s kvalitetno izolacijo ali 1000l radiatorju?

Prav gotovo pa je razlojevanje pozitivno, ko delamo le z občasnim polnjenjem zalogovnika. Pri principu, da mora v zalogovniku vedno ostati vsaj nekaj razpoložljive toplote, pa se bojim, da razsojevanje nima prednosti.

[zamot1]

Ko ti laufajo obtočne črpalke lahko pozabite na plasteje v hranilniku. Imam navaden hranilnik in zgoraj 90, spodaj pa okoli 70°C -ne merim v hranilniku ampak na povratku k peči zato "okoli", da ne bo spte kakšen v nezavest padu. A ni izkoristek v kakšnem času z neko količino dru segreješ 1000lit vode za nek delta T ( od 50 na 90°C v mojem primeru), malo pa še vreme vpliva na to.
Lep dan še naprej pa brez zamere, jabuka še zmeri dol padajo.
Tomaž

[Žerjavar]

Ko ti laufajo obtočne črpalke lahko pozabite na plasteje v hranilniku

Tu si zadel žebljico na glavico. Kvaliteta plastenja je odvisna samo od pretoka vode (moč črpalke) med kotlom in zalogovnikom.
Večji kot je pretok, slabše bo plastenje. Za dobro plastenje je treba moč črpalke spreminjati glede na temperaturo vode ob iztoku iz kotla.

[zamot1]

Ker nimam frekvenčno regulirane jo pa izklapljam ON/OF ali strokovno PWM regulacija z malo daljšimi časovnimi konstantami? Smisel hranilnika vidim v tem da čim več toplpte spravim noter in jo po potrebi prečrpam v sistem ogrevanja, enostavno?
LP Tomaž

[Žerjavar]

Smisel hranilnika vidim v tem da čim več toplpte spravim noter

Obstoječ hranilnik bo sprejel več toplote, če bo:
- Ob prenehanju kurjenja vsa voda čim višje temperature. Brez plastenja lahko vsa voda doseže predvideno (z avtomatiko nastavljeno) temperaturo peči. Pri plastenju bo nekaj vode spodaj zalogovnika hladnejše.
- Nastavitev temperature peči čim višje. Nič še ni slišati, da bi kdo kuril peč na 95 C. Ne se bati, pri 2,5 bar (varnostni ventil) voda vre pri 126 C. Je pa za tak dvig temperature potrebno preveriti, ali je ekspanzijska dovolj velika.

[zamot1]

Se zgodi da ne pazim koliko naložim, predvsem sedaj v prehodnem obdobju ko zakurim na dva dni, in imam na koncu kurjenja v peči 100°C v hranilniku pa 95°C na vrhu, pa tud že skozi ventil je pihnilo, k sreči mešalni odpre in gre višek v radiatorje. Ni pa to praksa, tam do 90 pa skoraj vsakič segrejem. To prakticiram že ene dve leti pa do sedaj še k sreči ni bilo nič kritičnega.
LP Tomaž

[branci]

razslojevanje v zalogoviku, kdo vam je to prodal? ne samo da je to v praksi skoraj nemogoče doseči, sploh ne vidim potrebe po tem.

če se vrnemo na osnove zakaj vgradimo zalogovnik k peči na drva?
zato da izkoristimo več energije drv
zato da dosežemo večjo avtonomijo pri peči na drva (da ni treba dežurat pri peči noč in dan da imaš toplo hišo)

torej da z da z najmanj nalaganji shranimo čimveč energije rabimo malo močnejo peč ter čimvečji zalogovnik
jaz mam peč na drva 35kw in zalogovnik 3000l, za segrevanje zalogovnika od 25 do 90°C rabim konstanto gorjenje peči okoli 7-8h, v tem času kurim na polno do 95°C, segrejem hiso na 24°C, zalogovnik odzgoraj na 90°C+ spodaj na 83-85°C bojler na 65°C, pri sedajšni zunanji temp okoli 6°C potem ogrevam hišo okoli 48°ur(dva dni)na konstantno temp 24°C

kje tuki rabiš razslojevanje zalogovnika jaz nevem
pri drvah ne prišparaš, ogreval hiše tudi nebi dlje,
razen če je še kje jakšen dejavnik ki ga jes ne vidim

[kadotr]

Kvaliteta plastenja je odvisna od pretoka vode in od preseka povezovalnih cevi!!! Kdor ne vidi smisla plastenja mu je pač tako kot je, dobro.

Lp K.

[Tone]

Sveta mamka božja, koliko nerazumevanja.
- Pri polnjenju ni pretok skozi zalogovnik odvisen od moči črpalke, ampak od moči peči in razlike temperatur dovoda in odvoda. To je ja simpel, osnovnošolska fizika.
- Zalogovnik se pri polnjenju plasti, pa če je navaden sod s šlaufom speljanim na vrh soda.
- Temperaturo na katero se polni določa temperatura, na katero je nastavljen povratni vod v peč, moč gorenja in pretok črpalke.
- Razslojevanje je pomembno oziroma je o njem smiselno govoriti in zanj nekaj narediti samo ob praznenju. Če bi imel povratek iz radiatorjev 30°C, bi dober zalogovnik 99% časa praznili z recimo 75°C, nato bi pa temperatura hitro padla na 30. To pomeni, da bi radiatorji do konca praznenja greli na ful. Če nimaš razslojevanja, črpalko na ful, bedni sobni termostat s histerezo 1 ali celo 2°C in zato črpalka vsaki 2 uri laufa po uro, boš imel povratek recimo 60°C in se ti bo zalogovnik po enem dnevu shladil na 60°C, po še pol dneva bo pa že prehladen za ogrevanje bajte.

- Razslojevanje pri polnjenju je relevantno pri solarnem sistemu.

SKRATKA, ČE IMAŠ SISTEM RAZSLOJEVANJA, TI ZALOGOVNIK VRNE VEČ ENERGIJE KOT ČE GA NIMAŠ.

Stvar je tako simpel, da me zgornja debata res čudi. Prvi zalogovnik sem imel pred več kot 25 leti, ko o tem praktično nihče še sanjal ni, po duši sem fizik, zato vem kaj pišem.

[kla]

Kvaliteta plastenja je odvisna od pretoka vode in od preseka povezovalnih cevi!!! Kdor ne vidi smisla plastenja mu je pač tako kot je, dobro.

Kak pojem je to ''kvaliteta plastenja'' ?

[dule80]

Lp
Mene pa samo nekaj zanima do katere T praznite zalogovnik?

[branci]

Sveta mamka božja, koliko nerazumevanja.
- Pri polnjenju ni pretok skozi zalogovnik odvisen od moči črpalke, ampak od moči peči in razlike temperatur dovoda in odvoda. To je ja simpel, osnovnošolska fizika.
- Zalogovnik se pri polnjenju plasti, pa če je navaden sod s šlaufom speljanim na vrh soda.
- Temperaturo na katero se polni določa temperatura, na katero je nastavljen povratni vod v peč, moč gorenja in pretok črpalke.
- Razslojevanje je pomembno oziroma je o njem smiselno govoriti in zanj nekaj narediti samo ob praznenju. Če bi imel povratek iz radiatorjev 30°C, bi dober zalogovnik 99% časa praznili z recimo 75°C, nato bi pa temperatura hitro padla na 30. To pomeni, da bi radiatorji do konca praznenja greli na ful. Če nimaš razslojevanja, črpalko na ful, bedni sobni termostat s histerezo 1 ali celo 2°C in zato črpalka vsaki 2 uri laufa po uro, boš imel povratek recimo 60°C in se ti bo zalogovnik po enem dnevu shladil na 60°C, po še pol dneva bo pa že prehladen za ogrevanje bajte.

- Razslojevanje pri polnjenju je relevantno pri solarnem sistemu.

SKRATKA, ČE IMAŠ SISTEM RAZSLOJEVANJA, TI ZALOGOVNIK VRNE VEČ ENERGIJE KOT ČE GA NIMAŠ.

Stvar je tako simpel, da me zgornja debata res čudi. Prvi zalogovnik sem imel pred več kot 25 leti, ko o tem praktično nihče še sanjal ni, po duši sem fizik, zato vem kaj pišem.

in kakšen sistem razslojevanja torej imaš, in kako ti zalogovnik raslojuje vodo pri povratnem vodu boljše kot pri zalogovniku brez tega takoimenovanega razslojevalnika da ti je ne meša? pa mi to razloži?(v praksi ne v teoriji)

pa še to ko govorimo o zalogovniku je mašalni ventil na dvižnem vodu obvezen tako da povratni vod na 60°C mislim da ma redko kdo tako potrebo po ogrevanju?

če imaš mešalni ventil verjetno veš kolikšno imaš temp. povratka če ga pa nimaš.......

[Tone]

Razslojevanje je stvar zalogovnika, avtomatike in nastavitve. Ni zalogovnika, ki bi plastil, če prihaja vanj 5ºC hladnejša voda kot odhsja.

Če se grejemo samo na talno se večidel ohladi na 25, ko bom imel avzomatiko in PWM regulacijo črpalke za radiator pa računsm ns 35 pri radiatorjih - v najhujši zimi seveda.

V zalogovniku imam 2 prekata, za potrebe plastenja v vsakem po eno ploščo in dovod oziroma odvod iz centra. Zhornji prekat za radiatorje in sanitarno, talno in solatno lahko preklapljam gor-dol.

[branci]

največji efekt pri takoimenovanem razslojevnju je mešalni ventil na ogrevalnem, potem se vrača v zalogovnik minimalno ogreta voda (pri meni pri vzdrževanju sobne temp okoli 30-35°C)ta pri ogretem zalogovniku se zmeraj vrača navzol ker je hladnjejša večino časa od temperature v zalogovniku to je maksimum kar lahko dosežemo tu ti nemore pomagati dobeden takoimenovani razslojevalnik

kaj vse vam ljudje prodajo.