[s55ra]

cinik, hvala za izčrpen odgovor. Mislim, da se bom odločila za enega poceni iz bau...

LP!

[sparky.xxl]

V začetku julija sva nameravala narediti kompostnik. Potem je padla debata in je kolega omenil, naj odpadkov iz gospodonjstva (kar je kuhano) ne mečem na kompost, češ da privablja miši in podgane. Misel, da bi mi to gomazilo po kompostniku in se razmnoževalo, mi je grozna in tako začasno mečem vse v kanto. Vidim pa, da nama je obstoječa kanta tako ali tako premajhna in bi se lahko kaj prostora v njej prihranilo, če bi imela kompostnik. Zdaj spet ne vem, kako naj se odločim ... Kaj porečete?

Kar se miši in podgan tiče; v kompostu se zaredijo tudi črvički, ki pomagajo pri "kompostiranju". Dolgi so od 2-5 cm in živo rdeče barve (drugačni od deževnikov). Že zaradi tega se lahko na gostijo povabijo zgoraj omenjene žvadke. Načeloma se na kompostni kup odlagajo tudi ostanki hrane; razen olja in podobnih "derivatov" :wink: in mislim da ne bo težav z glodalci; razen v primeru, da so že sedaj prisotni v bližini.
Drugače pa enega Toma nabaviti in Jerry&Co ne bodo imeli miru, zato se bodo odselili.
Mi na kompostni kup dajemo vse organske odpadke (travo, zelenje iz vrta, v času kopriv tudi te, saj zelo izboljšajo kvaliteto komposta, lesene dele rastlin in drobne vejice, listje, ki ni okuženo z boleznijo, rez žive meje....), ostanke hrane, papir (ne reklame ampak časopisnega), kartonasto embalažo. Skratka vse kar strohni. Imamo plastičnega 800L in vsebino premečemo 1x letno. Kompostna masa se po dveh letih spremeni v rahlo prst, ki nato ločeno "zori" še eno leto. Paradižnik, paprika in kumare posajeni v takšen kompost kar znorijo . Trenutno imamo toliko paradižnika, da še ponoči vstajamo in ga jemo :lol: .

[cinik]

ker je bil ravno zgoraj omenjen papir.
- reklame kot je pravilno napisano niso ustrezne - se bodo kompostirale relativno počasi - zaradi tistega "glossy" nanosa
- kako je sedaj s črnili, ki se uporabljajo za tiskanje časopisov - so vsi aditivi "bio" in biloško razgradljivi?
Vem da je pred časom veljalo, da zna zlasti barvni tisk vsebovat težke kovine
- karton kako je z uporabljenimi lepili so sedaj vsa lepila na osnovi škroba pridobljenega iz virov, da je potem tak kompost zdravstveno neoporočen?
Ve kdo za kak članek ali drug vir kako je s tem.

Sicer pa še par idej kaj lahko gre na kompost, pa se praviloma ne spomniš:
- filtri od kave in sama kava
- čajne vrečke
- lupine od jajc
- lesni pepel (v manjših količinah ker deluje bazično)
- lupine oreščkov (izjema morda oreh, ker res dolgo razpada)
- razrezane bombažne ali volnene krpe (še nisem sprobal)
- papirne brisače, robčki za brisanje nosa
- pokvarjen muesli, kompot...

[sparky.xxl]

ker je bil ravno zgoraj omenjen papir.
- reklame kot je pravilno napisano niso ustrezne - se bodo kompostirale relativno počasi - zaradi tistega "glossy" nanosa
- kako je sedaj s črnili, ki se uporabljajo za tiskanje časopisov - so vsi aditivi "bio" in biloško razgradljivi?
Vem da je pred časom veljalo, da zna zlasti barvni tisk vsebovat težke kovine
- karton kako je z uporabljenimi lepili so sedaj vsa lepila na osnovi škroba pridobljenega iz virov, da je potem tak kompost zdravstveno neoporočen?
Ve kdo za kak članek ali drug vir kako je s tem.

Sicer pa še par idej kaj lahko gre na kompost, pa se praviloma ne spomniš:
- filtri od kave in sama kava
- čajne vrečke
- lupine od jajc
- lesni pepel (v manjših količinah ker deluje bazično)
- lupine oreščkov (izjema morda oreh, ker res dolgo razpada)
- razrezane bombažne ali volnene krpe (še nisem sprobal)
- papirne brisače, robčki za brisanje nosa
- pokvarjen muesli, kompot...

Glede tiskarske barve ni več bojazni, saj so že pred leti opustili dodatke na bazi svinca, kar je bilo zdravstveno sporno. Lepila in aditivi v kartonih tudi niso niča kaj bolj sporni od škrpoiv, ki jih "dnevno" zaužijemo s sadjem ali zrakom :? .

Bi se pa dalo veliko napisati o robčkih . Ti verjetno vsebujejo več virusov kot pa karton škodljivih primesi . Zato robcev nikar na kompost :wink: ; posebno še sedaj ko razsaja nova gripa :twisted: Zamislite si vlažno in toplo okolje komposta v katerem se nato razmnožijo virusi gripe. S temi potem okužimo rastline in :evil: je tu. Kdo pa bo potem celo noč poslušal kihanje in kašljanje zelenjave na vrtu :lol: :lol: .

Res pa je, da so jajčne lupine pravi balzam za kompost in nadvse priporočljiv dodatek kompostu. Bombaž (tanke majčke ipd.) razpade v letu in pol, volne pa tudi mi še nismo sprobali. Se bojimo, da bi si potem krti štrikali puloverje :lol: :lol: .

[cinik]

Glede tiskarske barve ni več bojazni, saj so že pred leti opustili dodatke na bazi svinca, kar je bilo zdravstveno sporno. Lepila in aditivi v kartonih tudi niso niča kaj bolj sporni od škrpoiv, ki jih "dnevno" zaužijemo s sadjem ali zrakom :? .

Svinec ni izhajal iz barve ampak so iz njega delali - sestavljali "negativ" na katerega je prišlo črnilo in del svinca se je pri tisku prenašal na papir. Tehnologija tiska je sedaj bistveno drugačna to vem.
Spomnim pa se - omenjana so bila zlasti barvna črnila (danes pa je barven že skoraj vsak časopis), ki bi naj še zmeraj vsebovala nekatere pigmente, ki vsebujejo težke kovine - ne vem če je to še zmeraj res. Sem pa enkrat bral, da bi naj počasi večina tiskarn prešla na črnila biološkoge izvora (kot varianta je bilo govora o soji) enako pa bi naj veljalo za uporabljene pigmente se spomnim, vendar ne vem če je to pravilo. Lepila v kartonih bi naj bila po sodobnih standardih prav tako bila narejena na osnovi škroba biološkega oz. naravnega izvora. Ali je tako sedaj tudi v praksi ali npr uzakonjeno pri nas? Najdem sicer na netu več strani, ki nimajo posebnih navedkov o morebitni škodljivosti ne najdem pa pozitivnih navedkov o obratnem - torej neškodljivosti.
Kaj je torej sedaj aktualno - že imamo bio časopise in kartonsko embalažo pri nas? Ve kdo?

[Cebelica]

Mi smo pa letos naredili lesen kompostnik iz smrekovih desk v razmaku 5 cm pribitih na kostnjeve kole. Na koncu pa je ves premazan z ibitolom (verjetno pa ni lih v skladu z varstvom okolja :oops: :oops: ). Dno je direkt na zemlji.

Počasi ga polnimo zaenkrat bolj z odpadki iz gospodinjstva, čakamo na naslednjo košnjo trave.
Kako pa je z dodajanjem zemlje in pa hlevskega gnoja?

Ja zaenkrat imamo okrog ogromno os ker sem dala gor bučkin kompot. :roll:

[gremlin]

bučkin kompot

recept, prosim (bučke jemo v solati, pa v omaki, pa ocvrte, pa v rižoti, kompota pa še nisem probal)....

lp

[sparky.xxl]

Mi smo pa letos naredili lesen kompostnik iz smrekovih desk v razmaku 5 cm pribitih na kostnjeve kole. Na koncu pa je ves premazan z ibitolom (verjetno pa ni lih v skladu z varstvom okolja :oops: :oops: ). Dno je direkt na zemlji.

Počasi ga polnimo zaenkrat bolj z odpadki iz gospodinjstva, čakamo na naslednjo košnjo trave.
Kako pa je z dodajanjem zemlje in pa hlevskega gnoja?

Ja zaenkrat imamo okrog ogromno os ker sem dala gor bučkin kompot. :roll:

Kar se zemlje tiče; če na kompost odlagate populjeno plevel iz vrta (korenin se še drži zemlja) in odcvetele lončnice oz. "balkonske" rože, potem je zemlje kar dovolj.
Hlevski gnoj je dobrodošel, saj obogati kompost z encimi in bakterijami, ki se drugače ne razvijejo. Najboljši je konjski gnoj, dobro pa je dodati tudi kurjega saj je bogat s kalijem. Lahko pa kompostno maso obogatite tudi s kakšnim organskim gnojilom kot npr. Organik, Bogatin ali kaj podobnega.
Pokošena trava zna biti problematična, če se jo dodaja v večjih količinah, saj je plast potem zelo debela, kar lahko povzroči "vžig" trave in posledično sproščanje neprijetnih vonjav. Trava v sredini kupa postane rjava ali celo črna. Rešitev je dodajanje v več obrokih ali predhodno delno sušenje, da travi odvzamemo nekaj vlage. Potem so procesi počasnejši.

Bučkin kompot na kompost :?: . Mi ga damo v skodelico in ga pojemo :wink:

[sparky.xxl]

bučkin kompot

recept, prosim (bučke jemo v solati, pa v omaki, pa ocvrte, pa v rižoti, kompota pa še nisem probal)....

lp

Recept za kompot iz bučk:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.kulinarika.net/recept/ozimnica/Kompot_iz_buck-5084.html">http://www.kulinarika.net/recept/ozimni ... -5084.html</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.kulinarika.net/slikerecepti/5269.jpg">http://www.kulinarika.net/slikerecepti/5269.jpg</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.kulinarika.net/fotografija.asp?ID=An5G2KLwzJKD89xM&glavna=1&sirina=300">http://www.kulinarika.net/fotografija.a ... sirina=300</a><!-- m -->

Ima pa ta kompot okus po ananasu . Če ti nekdo zaveže oči in da za poskusit
ta kompot, imaš občutek, da ješ manj sladkan ananasov kompot.

[marko100100]

A bi gdo kupil konjski gnoj pakiran v vreče? Da vidim če je kaj zanimanja :lol: . Mogoče pa je to dobra tržna niša. Lahko prodam svežega še toplega 8) .

[sparky.xxl]

A bi gdo kupil konjski gnoj pakiran v vreče? Da vidim če je kaj zanimanja :lol: . Mogoče pa je to dobra tržna niša. Lahko prodam svežega še toplega 8) .

Koliko pa tehtajo vreče? Je to pakiranje po 100g ali več? :lol: Jaz imam 20ha zemlje v lončkih in bi rabil manjše pakiranje.
Morda pa bi uspel s prodajo po 100g + lonček zemlje GRATIS :lol: :lol: :wink:

[marko100100]

A bi gdo kupil konjski gnoj pakiran v vreče? Da vidim če je kaj zanimanja :lol: . Mogoče pa je to dobra tržna niša. Lahko prodam svežega še toplega 8) .

Koliko pa tehtajo vreče? Je to pakiranje po 100g ali več? :lol: Jaz imam 20ha zemlje v lončkih in bi rabil manjše pakiranje.
Morda pa bi uspel s prodajo po 100g + lonček zemlje GRATIS :lol: :lol: :wink:

Zate bi bilo potem bolje če bi pakiral po figah. Recimo 4 ige v vrečki :lol: .

[sparky.xxl]

A bi gdo kupil konjski gnoj pakiran v vreče? Da vidim če je kaj zanimanja :lol: . Mogoče pa je to dobra tržna niša. Lahko prodam svežega še toplega 8) .

Koliko pa tehtajo vreče? Je to pakiranje po 100g ali več? :lol: Jaz imam 20ha zemlje v lončkih in bi rabil manjše pakiranje.
Morda pa bi uspel s prodajo po 100g + lonček zemlje GRATIS :lol: :lol: :wink:

Zate bi bilo potem bolje če bi pakiral po figah. Recimo 4 ige v vrečki :lol: .

A ti bi pa kar tako kot Italijani s svojo mocarelo . Štiri kroglice je mini pack, družinsko pakiranje pa je 12 kroglic :lol: .

[Johan_R]

Da malce obudim temo ...

... danes sva s sinom naredila kompostnik cca 1 m3 iz smrekovih lat 5*4 cm, ki so se nam valjale v kotu dvorišča že 3 leta (ostanek od strehe, zaščitene s silvanolom). Med 5 cm latami sva puščala režo cca 1.5 cm po celotni višini, okoli in okoli. Pokrov naju še čaka, naredila pa sva spredaj spodaj loputo za odpiranje, da lahko odvzameš kompost :mrgreen:

Imam tri vprašanja:
- ali lahko pokrov (ki se bo odpiral na pante - 2/3 odpiranje, 1/3 fiksno) narediva enako (reže 1,5 cm) oz. ali naj bodo late skupaj, da ne bo preveč vode (deževnice) vplivalo na kompostiranje?
- za povečanje efekta gnitja/razpadanja in istočasno daljšo ohranitev lesenega kompostnika: ali lahko notranjost obijem s črno PVC folijo, v katero bi ob režah naredil luknje za zračenje?
- kako začeti? Najprej na tla nekaj vej, nato pa gor nekaj gnoja (konjskega, kurjega, kar se dobi v kmetijskih zadrugah v vrečah) ali "preparat" ki se kupi za pospeševanje razkroja (??), nato pa itak travo od košnje, pa vse ostalo iz kuhinje 8)

Sej bom še kje brskal, ampak tukaj mi je najbolj domače in iz prve roke.

Aja, lokacija?? Sončno, senčno, pol/pol, ...???

Hvala in lp, Ivo

[giovanotti]

Pokrov naj bo zaprt. Kompost naj bi bil suh toliko, da ostane v roki skupaj, ko ga močno stisneš. Če je preveč vlažen, notri ni zraka, ki bi pomagal bakterijam pri predelavi. Če bo presuh, še vedno lahko notri zliješ malo vode.
S folijo jaz ne bi kompliciral - prej se ti bo raztrgala. Pravijo, da je dobro kompost premetati čimvečkrat. Jaz sem v Biobrazdi kupil ročni sveder, s katerim naredim luknjo premera 15cm in omogočim dostop zraka v spodnje plasti.
Kompostnik postavi v polsenco, na zemljo, da bodo v kup prišli največji oboževalci materiala: deževniki. Če ne želiš podzemnih prezimovalcev (krta) daj pod kompostnik mrežo.
Tvoj pristop začetka kompostiranje je pravi: veje, trava (ki jo po košnji malo posuši na soncu, če ne bo splesnila), kuhinjski odpadki. Pravijo da bi bilo najbolje delati izmenjaje plasti rjavega in zelenega materiala. Ne sekiraj se, če vedno nimaš takega materiala pri roki. Pomagaš si lahko s pospeševalcem ali gnojem. Koristne mikroorganizme lahko vzpodbudiš tudi s sladko injekcijo (marmelado s pretečenim rokom raztopi v nekaj litrih tople vode). V vsakem primeru računaj na dober kompost (spodnja plast) po enem letu. Pravijo, da bi bilo super imeti 3 kompostnike: napolneš 1. in tako naprej. Prvega sprazneš po 3 letih. Vsi nimamo dovolj prostora za take stvari...
Kuhinjske odpadke sam najprej prepariram v doma narejenem Organku, potem pa na kompostni kup ali v zemljo. Tvoj cilj naj bo, da vsi organski odpadki ostanejo doma. Veliko uspeha!