[vmalhar]

Zanima me, kako visoke temperature zaznavate lastniki (predvsem ploščatih) kolektorjev v lepem soncu in visoki temperaturi takrat ko ni odjema, oz. so v mirovanju.

Podatki o najvišji dovoljeni temperaturi mirovanja ploščatih so max dobrih 200°, želel pa bi dobiti občutek, kakšnega ranga temperature se v realnosti lahko pričakuje pri pogosti zmanjšani porabi.

Predvidevam, da se manj segrejejo tisti z manj izolacije (recimo 3cm volne), in glede na to, da bi jih potreboval predvsem izven kurilne sezone, razmišljam, da bi bila tanjša izolacija prej prednost kot slabost. Izvajalci me sicer mirijo, da pri pravi izvedbi in kvalitetnih materialih pregrevanje ni problem, ampak raje preverim.

Torej:
- Kakšne najvišje temperature mirovanja ste torej zaznali in kako pogosto?
- Imate izveden kak zaščitni ukrep pred pregrevanjem razen varnostnega ventila?
- Na koliko barov imate varovanje solarnega kroga?
- ali je kdaj prišlo do pregretja in je varnostni ventil odreagiral?
- kako veliko ekspanzijo imate in koliko kolektorjev?

Hvala za odgovore

[SloCop]

Vakumski, nafilani z vodo, mislim da je max 160 stopinj. Zadeva se upari in to je to.

[jokovot]

Kolektorji morajo biti montirani samo pod pravim kotom in ne prihaja do pregrevenja. Poleti mi zagrejejo do 60stopinj 200l bojler in 70stopinj 1000l zalogovnik. Nikašnih pregretij. Nastavitev 2,5 bara.

[vmalhar]

@jokovot
Pri nas bo samo 300l bojler, brez zalogovnika, pogosto pa za najlepše vikende vsi odidejo na morje, zato se pregrevanja malo bolj bojim.
Razmišljam, da bi na 25-30° naklon strehe (orientacija 30° vzhodno, Logatec) dodal kolektorjem +20° naklona. Letne špice bi bile nekoliko nižje, nekoliko pa bi izboljšal prehodna obdobja. Nisem še siguren, nekateri izvajalci mi pravijo, naj ne kompliciram.
Varovanje na 2,5 barih se mi zdi zelo nizko. Kolektorji gredo lahko do 6 ali 10 barov, zakaj bi mi glikol šprical po kurilnici že pri 2,5?

Najbolj me zanima, kakšne najvišje temperature se v realnosti pojavljajo ob mirovanju na ful soncu. Je 200° nekaj običajnega (potem bom kolektor uničil v 5 letih), ali je recimo pri 150° že v ravnovesju (ohlajanje v okolico enako kot ogrevanje od sonca)??

[mojstermiha]

varnostni 6 bar, sistem nafilan na 2,5. ob zaustavitvi je bilo v kolektorjih okol 180 C pa skor 4 bare tlaka v sistemu. Do sedaj k sreči samo enkrat. Če grem na dopust prekolopim na ročno pa pumpa za solar skoz laufa. ponoči lepo ohladi bojler pa ni težav s pregrevanjem. rajš to kot pa da se kolektroji stopijo

[vmalhar]

Ali imaš funkcijo "ročno" na elektroniki (kot neka funkcija varovanja), pa v primeru pregretja še vedno ustavi črpalko, ali jo preklopiš direktno na 220V? Če bojler na ta način recimo čez noč ohladiš na 30° (?), potem je pa ob 12ih spet na 80° (?), medij gre na 150°, črpalka še kar dela ali jo ugasne?
(kot vem namreč črpalka ne sme pretakati medija nad določeno temperaturo)

[SloCop]

Ja pri meni ko doseže temperaturo medij v kolektorjih 130 stopinj, se ne glede na nastavitve črpalka ustavi in gre sistem v stagnacijo. Ponovno začne delovati ko pade temperatura na 60stopinj.

[SloCop]

Če te varovalke ne bi bilo in bi voda konstantno krožila, bi vseskupaj zavrelo če ne bi prej črpalka bila fuč.

[JozkoPetarda]

vmalhar če ti pri odločitvi kaj pomaga moj izračun:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://shrani.si/f/2K/H1/3MMxa9MP/kolektorjiprimerjavavmal.png">http://shrani.si/f/2K/H1/3MMxa9MP/kolek ... vavmal.png</a><!-- m -->

S postavitvijo kolektorje direkt na streho boš poleti dobil ~5-15% več energije, kot če jih nagneš za dodatnih 20°.

[jokovot]

40 vakumskih cevi
200l bojler+ 1000l zalogovnik.
Segreje poleti bojler na 60sc zalogovnik na 70sc.
Temperatura na vrhu kolektorjev 70sc -75sc pri zunanji letni temperaturi.
Nokoli več.
Naklon kolektorjev 55s jug. Poleti pada sonce navpično na kolektorje.
Marec in september pravokotno na cevi.
Nobenega varovala edino varnostni ventil na 3bare nastavljen.
Sedaj ko pišem na vrhu kolektorja temp. 38sc oblačno in rahlo sneži.
Temperatura spodaj bojler 29,2sc.
To so moji podatki kolektorjev.
O kakšnih 100 in več stopinj ne duha in sluha.

Lp Janez

[tetta]

Fantje predvidevam da to ni primarni vir ogrevanja in me zanima koliko vam dejansko pomaga pri dogrevanju vode v zalogovniku pomladi in jeseni?
vnaprej hvala za odgovore - kolebam med nabavo TČ alipa kolektorjev za SV in dogrevanje zalogovnika....načeloma pa bo za vse skrbel frolingov stroj...

[vmalhar]

Se pravi imaš Frolinga+zalogovnik+bojler za SV?
Če imaš bojler že s solarno kačo in zalogovnik enako in če ima Froling krmilje za nadzorom vsega skupaj (torej kolektorji primarno segrevajo SV, viške pa zna preusmeriti v zalogovnik), potem si na podobnem kot jaz, torej investicija v kolektorje relativno poceni.
TČ za sanitarno vodo je najbrž samo malenkost cenejša, zato so po moje kolektorji bolj smiselni. Predvsem za sanitarno vodo seveda, naj ogreva Froling.

[tetta]

nimam še, se pogovarjam za ceno , sem pa že kar odločen da bo froling. Trenutno imam staro štadlerco, zravn gorilec na olje in en navadni bojler. To bomo umaknili. Nabavili bomo froling dal, 2x 1000 l zalogovnika in razmišljam sedaj ali TČ ali pa en zalogovnik s kačo za SV in kolektorje. Sedaj imam možnost ali iti v investicijo v kolektorje ali v TČ - razlike verjetno ni velike. kake kolektorje pa imaš - cevne ali ploščate? mogoče kak opis tovjega postrojenja na zs?

[vmalhar]

Če planiraš zalogovnik, bo Froling najbrž vplinjevalni na polena.
2x1000l zalogovnik se mi zdi preveč za kotel ranga 25kW (oz. bolje rečeno nepotreben strošek in več materiala, dela). Ker boš torej itak imel zalogovnik, krmilje za solarni krog pa že na kotlu, je smiselno razmisliti o vključitvi kolektorjev za SV izven kurilne sezone, razmisliti pa v štartu o tem, kako sistem zasnovati enostavno s čim manj komponentami.
TČ za sanitarno vodo bi bila svoja enota, ki stane kolikor pač stane, njen denar torej raje porabiti za optimalni solarni sistem.
Sam bi razmislil o zalogovniku (ustrezne velikosti za tvoj kotel) s solarno kačo in pretočno pripravo sanitarne vode. Tako dobiš sanitarno vodo, viški koristijo še za ogrevanje (sicer zanemarljivo pri recimo 2-3 kolektorjih), isti zalogovnik pa koristi še za ustrezno delovanje kotla. Pri Frolingu je to H3 zalogovnik, obstaja še nekaj konceptov vsega v enem od drugih proizvajalcev.

Pazi, da kolektorji segrevajo zalogovnik od zgoraj navzdol, da boš imel na vrhu vedno vsaj nekaj dovolj vroče vode za pripravo SV.
Če segreva samo od spodaj navzgor, boš imel recimo 1000l mlačne vode, kar je sicer kar nekaj energije, ampak dovolj vroče vode pa nič.

[tetta]

torej bi ti recimo dal pri 22Kw peči raje 2x 850 l zalogovnika (v enem kosu nimam variante), s tem da bi eden imel solarno kačo? Prav razumem?