Povprečno porabo s svojim kotlom si imel torej okoli 2150 litrov olja letno. Glede na to, da je v litru olja cca 10 kWh energije, si torej "skozi" kotel spustil okoli 21.500 kWh. Za lažje računanje pustiva izkoristek pri strani, saj si obdržal isti kotel, in predpostaviva, da je izkoristek kotla s peleti enak kot z oljem (čeprav verjetno ne drži). Če vzameva, da naj bi imel kilogram pelet 5 kWh "shranjene" toplote (lahko kasneje poljubno vstaviš sam, glede na to, kar ti piše na vreči), bi moral posledično letno pokuriti povprečno okoli 4,3 tone pelet. To je energetska računica, koliko bo prihranek, pa je odvisno od cen energentov.
Če je doslej pokurjenih 800 kil veliko ali malo, boš videl šele po koncu kurilne sezone. Dejstvo je, da neke zime za enkrat še ni bilo... Meni se v osnovi zdi, da za 250 kvadratov neto ogrevane površine (ali pa gre za celotno uporabno površino hiše?) in omenjeno nastavljeno temperaturo že prej nisi imel visoke porabe.
Še to okoli tvojega razmišljanja o litini in zalogovniku. Skoraj vsaka kovina je dobro prevodna. In vsaka kovina se posledično segreje na temperaturo kotlovske vode (ko se proces kurjenja ustavi) in se posledično skladno z odjemom preko grelnih telese ohlaja skupaj s kotlovsko vodo. Z vidika delovanja kotlovske pločevine kot zalogovnika je torej pomemben edino le njen volumen, ki ga torej lahko prišteješ k volumnu kotlovske vode. Govoriti o neki akumulativnosti pri kovinah je po mojem skromnem mnenju brezveze. In četudi so morda majhne razlike v akumulativnosti med kovinami, naposled lahko kovina odda kotlovski vodi (in naprej grelnim telesom) le toliko energije kot je sprejme. In ponovno je z vidika delovanja kotlovske pločevine kot nelega zalogovnika pomemben le njen volumen: več ga je, več je zaloge toplote.
To je to.
EDIT: Vidim, da si ravno nekaj napisal. Ne bit nestrpen