Objave: 25
Teme: 2
Pridružen: Nov 2011
Ocena:
0
Pozdravljeni! Ker sem na pričetku gradnje mont. hiše me je nedvno nazaj presenetla voda na parceli, pa me zanjima če imate kake izkušnje z gradnjo kleti na vodopoplavnem območju kjer je možen vdor vode v prostore kleti kakor tudi podtalnice.
Objave: 7114
Teme: 42
Pridružen: Dec 2006
Ocena:
34
gospodic,
prelistaj forum. Boš našel kar nekaj odgovorov na tvoje vprašanje. :wink:
Kje boš gradil?
Kaj ti je zapisano v LI ali OPPN-u?
Kaj ti piše v Geomehanskem poročilu , za tvoje področje gradnje?
Kakšen je teren?
Ali je to samo površinska voda (meteorna) ali imaš kakšen izvirek na parceli?
Lep pozdrav
Objave: 3660
Teme: 8
Pridružen: Aug 2011
Ocena:
20
Tudi če lahko je bela kad ornk draga izvedba.
Objave: 2146
Teme: 17
Pridružen: Feb 2009
Ocena:
0
Sem bral, da so pri visoki talni vodi in gradnji kleti, problem tudi vzgonske sile - dvigovanje hiše. Verjetno je pri lahki montažni gradnji še toliko večje tveganje za kaj takega.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:so pri visoki talni vodi in gradnji kleti, problem tudi vzgonske sile - dvigovanje hiše.
To je prednost. Dokler ni vode je OK. Ko pride visoka voda, dvigne bajto in imaš Arko. :lol:
Problem bo pozneje, ko boš hotel priti na prešnjo lokacijo.
Jaz nebi nikdar delal bivalnega prostora toliko nizko (v zemljo), da nebi mogel narediti odtoka. Voda, katera kdajkoli (med hudo poplavo, močan naliv, ...), kakorkoli (odprto okno ob nevihti, ...) in kolikor koli pride v prostor, mora čimprej sama (brez pomoči črpalk, ...) odteči.
Toliko, kot imamo raznih gričev, hribov in gora, vsi pa hočejo zidati v nižini in izzivati visoko vodo. Pa še parcele so v ravnini dražje.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 2374
Teme: 64
Pridružen: Jun 2007
Ocena:
0
če se mi je kdaj "zagabila" klet se mi je v minulih dneh, ko sem intenzivno pomagal poplavljancem....
skratka, če že - OBVEZNO BREZ KLETI - in na višje mesto, utrjeno nasutje, piloti itd......itd.
zamivo, da novogradnja poleg praktično v celoti kletno ter pritlično popralvljene bajte - ni fasala nič...pa je bila - brez kleti seveda...grajena kkašni 80 cm višje + 30cm plata+estrihi itd....pa je DOVOLJ....
minule poplave so valjda dovolj dobra "šola" za marsikoga, kej, kaj in zakaj...
Objave: 25
Teme: 2
Pridružen: Nov 2011
Ocena:
0
Ja kot ste lahko razbrali iz medijev kako uničajoča je bila reka Drava 5.11 in jaz imam parcelo v neposredni bližini nje. Ni prboblem stanovanjski prostori ker, le ti bojo na varni višini, mene zanjima (ker rabim klet) kako bi jaz klet nardil tako da bo čimbolj zaščitena pred vdorom vode. Te poplave so se zgodile prvič v 100tih letih da je voda prišla tako visoko mogoče jih nebo nikoli več, mogoče se ponovijo nikoli neveš...
Objave: 8403
Teme: 30
Pridružen: Sep 2008
Ocena:
1
Načeloma dokaj preprosto. Ali pa bo tudi funkcionalno in ali bo klet služila svojemu namenu pa je vprašanje.
Klet izvesti v "vaserdiht" varianti ni velik problem. Vse stene lite betonske. V beton dodatke za vodoneprepustnost, ter primerno HI. Nobenih odprtin do najvišjega pričakovanega nivoja +0,5m minimalno. Nobenih zračnikov in nobenih kanalizacijskih instalacij. Vhod, oziroma dostop le iz notranjosti - in to je to.
Kako bodo ti bunker prostori funkcionirali, kako jih boš prezračeval in osvetljeval - zanemariva.
Pa še ena zoprnija se lahko pripeti. Ob izredno visokem vodostaju in posledično visokem nivoju podtalnice - ti lahko cela hiša "splava". Pomeni, da bo vzgon in s tem pritisk vode večji od pritiska cele konstrukcije na podlago. Poškodbe konstrukcije so lahko katastrofalne.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat: Te poplave so se zgodile prvič v 100tih letih da je voda prišla tako visoko mogoče jih nebo nikoli več
Sem prepričan, da bodo še višje.
Ne zato, ker bi bilo več vode, ampak je v strugi manj prostora. Neprestano se odlagajo usedline, njihovo odstranjevanje pa ni dovoljeno. Brežine se neprestano počasi krušijo navzdol - dno je čedalje višje. Tudi zaraščanje je neprestano, grmovja pa noben ne odstranjuje zaradi varstva ptic. Grmovje zmanjšuje hitrost pretoka vode - za isti pretok mora biti višji nivo.
Starejši se verjetno še spomnijo, kako široka je pri Dupleku bila struga Drave popolnoma čista - le gramoz, brez trave ali grmovja. Danes gole struge sploh ni, gramoz je še vedno na svojem mestu, le da je že prekrit tudi s 50 cm naplavin, usedlin, preperele trave, ....
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 186
Teme: 11
Pridružen: Dec 2011
Ocena:
0
ne razumem kako lahko sploh gradiš na poplavnem območju? Ob parceli imamo potok, ki moje parcele, kot tudi 5 sosednjih še nikoli ni poplavil. Da bi dobili soglasje od ARSO smo morali zgraditi 800m3 zadrževalnik in v dolžini 200 metrov narediti teraso 5m od brežine potoka.
Pa je potok, ki nikoli ni bil problematičen. Naračunali pa so pretok 55m3/s. 2010 ko je blo hudo je bil po mojih izračunih 25m3/s maksimum, tako da smo se precej prejeb*li, da še nimamo zadeve razčiščene (Uradno).
Še malo na temo teme:
Kleti nebi nikdar delal na mestu, kjer je že bila voda. Če oš to storil boš še klel...
lp,
Dolirok
Objave: 25
Teme: 2
Pridružen: Nov 2011
Ocena:
0
ne ni tak hudo kot se "čuje" namreč parcela se iz ceste spušča na dolžini 15m za 1,5m tako da je sporna samo ena stran namreč vhod oz garažna vrata, no in ker se pač malo majn spoznam na te zadeve kako se odločit oz naredit da bo čimbolj funkcjonalno in hkrati varno bi vas vprašal če kdo pozna kakega strokovnjaka na tem področji konstruiranja da bi mi svetoval na sami parceli kako in kaj.
Kaj se pa tiče same drave če se malo oddalim od teme je pa prava katastrofa od Malečnika pa do hrvaške meje, ker je enostavno preplitva in preveč zaraščena zakar je nuja da bi jo morali poglobit in razširit, tako bi povečali pretok vode in zmanšali možnost poplav, ampak seveda dela so že tekla kokler se niso ptičari našli na terenu, našli neko jajco kao da tam nek ogrožen ptič gnezdi in stroji so morali zapustiti dravo...katastrofa in bogi ljudje ki so utrpeli veliko škodo pri poplavah.
Objave: 7360
Teme: 21
Pridružen: Nov 2009
Ocena:
4
Je en hec, glede gradnje na poplavnem področju. V papežovih domačih krajih ima župnija tik ob Ljubljanici (ki se redno razliva) kos zemlje, ki ga je pred leti - v času največje nepremičninske norije želela extremno pozidati - 15 ali 20 dvojckov. Staroselci so bili po defaultu extremno proti, sploh ko so videl, da bi se vsi objekti gradili podkleteni (Ljubljanica se tam redno razliva - ja vem, se ponavljam, ampak je vredno ponoviti). Na javni obravnavi so debatrali o tej tematiki - kleti in polano področje namreč, pa je predstavnik investitorja rekel... nič hudega, če kdaj voda pride v klet... saj v današnjih časih nima nihče več krompirja na zalogo, da bi bil problem.
Hvala bogu, je zupnija in njihovo nadvladarstvo Metropolitana (kako ironicno) potem pokleknila v finančnem vrtiljaku in je investicija obstala... na "suhem".
Tako da... narava niti ne dela problemov, naredimo si jih sami, ker rinemo v njih.