[Migaj]

Po mojih izračunih pri ZT=0 in RV>96%, če 7 minutni defrost sledi 30 minutam ogrevanja, je COP 14% nižji, kot bi bil (teoretično) brez defrostov. Če se v tem primeru ogreva z nizko T ogrevalne vode lahko tudi 20%, sicer pa v povprečju dec-feb cca 10%, v prehodnem pa vsaj pol manj. Najhuje je bilo lani novembra.
Najbolj zanimivo pri dobljenem rezultatu je bilo, to, kar sem opazil tudi v praksi, da so računsko večji minusi, če se ogreva na nižjo temperaturo ogrevalne vode ob isti pogostnosti defrostov. Vendar sem pri meni opazil še nekaj, če se ogreva z višjo T ogrevalne vode so defrosti nekoliko pogostejši. Kljub vsemu, je v zelo vlažnem, če se na uparjalnik nabira srež, ekonomičneje ogrevat z nekoliko višjo T ogrealne vode.
To so moje izkušnje, me pa zanima kako je pri drugih uporabnikih, če se je kdo v to sploh analitično spuščal.
Nja dam gor link, do xls?

Sicer pa, sem že večkrat objavil tole slikico tehničnih podatkov:
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")kose-radenciunichr("46")si/migaj/Altherma%20HTunichr("46")jpg[/img]

Primerjajte vrednosti INTEGRATED s PEAK
Razlike so na račun defrostov, kdor ne verjame in ne zna brati -ga morda prepričajo podatki pri +7, ko so podatki v obeh tabelah identični.
Pri +2 in manj pa precej različni.

[Berghaus]

Samo, zaokroži letno na 3, pa je.

[Migaj]

Kalorimeter ne zajeme ukradene energije za defrost. Dejanski Cop je v tem primeru nižji

V tem primeru kalorimeter ni vreden nič več kot pištola na slepe metke :oops:

[Berghaus]

Kako jo ne zajema? Zaradi defrosta mora TČ nadoknaditi "izgubljeno" in to s povečano porabo in izdelavo toplote. Mar ni tako?

U bistvu kalorimeter zajame defrost posredno. Ali?

[csamo001]

Samo, zaokroži letno na 3, pa je.

Pa pivo pa roka

[csamo001]

Kako jo ne zajema? Zaradi defrosta mora TČ nadoknaditi "izgubljeno" in to s povečano porabo in izdelavo toplote. Mar ni tako?

U bistvu kalorimeter zajame defrost posredno. Ali?

Po mojem ne. Glede na to, kam se jih montira (dvižni vod, takoj za TČ, če se ne motim)...

Če mora na račun deforstov več segreti, pač segreva večjo količino vode. Torej COP načeloma še vedno isti.

Pri defrostu pa gre toplota, ki jo potegne v "rikverc" dejansko v nič. No, ne gre v nič, gre v odtaljevanje zunanje enote. A z energetskega stališča (učinkovitost delovanja celotnega sistema oziroma toplota, ki NI dovedena ogrevanemu objektu) gre v nič.

Še primer:

Če TČ iz 1.000 kWh dovedene električne energije s COP 3 proizvede 3.000 kWh toplotne energije, za odtaljevanje pa gre 300 kWh toplotne energije, potem je bilo za ogrevanje stavbe koristno uporabljenih le 2.700 kWh toplotne energije. COP potem več ni 3 temveč 2,7.

[Berghaus]

Samo

Uf, pivo.......kakšen dan raje ne, bilo včeraj čisto preveč. Se mi roke še vedno tako tresejo, da če bi ga prijel, sem v pol minute fertik.

Jaz nekje izhajam iz tiste nemške tabele, kjer je na desetine toplotnih črpalk v testiranjih in redno objavljajo izsledke. Tam sem za svojo videl, da v približno enakih pogojih brez problema presega COP3 na letnem nivoju.

Mi da pa ta podatek mešane občutke, ker s tem vidim, kako požrešno bajto imam.

[Migaj]

Kako jo ne zajema? Zaradi defrosta mora TČ nadoknaditi "izgubljeno" in to s povečano porabo in izdelavo toplote. U bistvu kalorimeter zajame defrost posredno?

Ja, mora nadoknaditi, le kalorimeter to vse zazna v PLUS.
MINUSA, ki gre iz raditorjev na uparjalnik pri defrostu, pa ne odšteje, kot sem si mislil in že spraševal. Končno odgovor. Hvala Merlin.
še ena dogma je padla: kalorimeter.
Imam na forumu pa še kar nekaj neodgovorjenih vprašanj.
Koliko pa meniš, da gre ven za en defrost? 1kWh? :oops:

[Coil]

Lep pozdrav,

pred menoj je sledeč problem imamo hišo klet + pritličje sedaj pa bomo dozidali še nadstropje (siporex). Kvadratura za ogrevanje bo po novi shemi 140m2 z talnim gretjem + 120m2 radiatorji. Ali je izvedljivo in smiselno oboje ogrevati z skupno HT toplotno črpalko? Prosil bi za kakšen predlog.

PS- hiša je izolirana, okna spodaj stara 4leta.

Hvala

[csamo001]

Samo

Uf, pivo.......kakšen dan raje ne, bilo včeraj čisto preveč. Se mi roke še vedno tako tresejo, da če bi ga prijel, sem v pol minute fertik.

Jaz nekje izhajam iz tiste nemške tabele, kjer je na desetine toplotnih črpalk v testiranjih in redno objavljajo izsledke. Tam sem za svojo videl, da v približno enakih pogojih brez problema presega COP3 na letnem nivoju.

Mi da pa ta podatek mešane občutke, ker s tem vidim, kako požrešno bajto imam.

Se vprašam kdo je včeraj boljše prišel skozi: ti s pirom, al jaz, ko sem se po turnirju tako nažrl (hrane, da ne bo pomote), da so me že ob devetih dali spat...

Ziher si že limal link do nemškega testa, ki ga navajaš. Pa daj za nas Martinove lenuhe še prosim tu enkrat...

[csamo001]

Lep pozdrav,

pred menoj je sledeč problem imamo hišo klet + pritličje sedaj pa bomo dozidali še nadstropje (siporex). Kvadratura za ogrevanje bo po novi shemi 140m2 z talnim gretjem + 120m2 radiatorji. Ali je izvedljivo in smiselno oboje ogrevati z skupno HT toplotno črpalko? Prosil bi za kakšen predlog.

PS- hiša je izolirana, okna spodaj stara 4leta.

Hvala

Brez da se komplicira s sestavami sten in ostalimi količniki: kolko je maksimalna temperatura dvižnega voda, ki jo potrebuješ v radiatorjih?

[Berghaus]

Se še kdo spomni povezave na tisto nemško stran, kjer so testne črpalke? Tam baje piše, da so defrosti vkalkulirani?

[Coil]

okoli 50°C

[csamo001]

@Coil

Mejna znanost pri tej temperaturi. Večinoma se za nizkotemperaturne sisteme navaja zgornja meja okoli 45 stopinj, plus/minus ene tri stopinje, odvisno katere vire gledaš.

[Migaj]

Bravo csamo.
Če je 50°C to zadosti pri -15 in 24 urnem dogrevanju že ogrete hiše, potem morda lahko namesto HT nabaviš tudi kakšno NT TČ.
Vendar izgleda, da imaš/boš imel pri -7 kar precejšnjo zahtevo po moči, capacitete NT TČ pa že pri npr -7 in dvižnem vodu 45/40 praviloma kar precej padejo. Le nekaterim malo manj.
Možna rešitev bi bila npr Daikin HT ali morda Atec 16 ali ....
Vsekakor si podal veliko premalo podatkov.