[sassapo]

Rekordno velik zemeljski kolektor položenih v izsušen ribnik (cca 1500m cevi) pred zasutjem.
Rezultat:
temperatura povratka še nikoli ni padla pod 5°C, kar pomeni, da deluje z boljšim izkoristkom kot voda voda :wink:

Kolektor ni nikoli prevelik, ovira je samo površina zemljine in ekonomska upravičenost pretiravanja.

[slepec]

Hvala za odgovore.Ker bom imel vse cevi speljane v eno smer,se bom križanju vsaj ene težko izognil,jo bom pa na križanju izoliral z rdečo armaflex cevjo.
Kar se tiče dolžine cevi bom prav gotovo dal 4x100m,me pa zanima kaj pridobim,če dam 5x100m?Stroški ne igrajo tu nobene vloge.

LP Ferdo

raje daj 3x150m

[sassapo]

raje daj 3x150m

S to izjavo se ne morem strinjat.
Večja dolžina nam predstavlja večji hidravlični upor, tj. potrebujemo močnejšo črpalko, ali se sprijaznimo z neenakomernejšim odvzemom energije iz zemljine, kar ima za posledico slabše COP število. Do neke mere je rešitev v turbolentnih ceveh večjega premera, če smo jih pač pripravljeni plačat.

[ferdo 15]

Cevi dolžine 150m ne pridejo v poštev ker ni dovolj prostora,tudi te zanke bodo kak meter krajše.Me pa zanima kako je s temi turbolentnimi cevmi?Kakšen je strošek teh cevi.Namreč,potem lahko odštejemo strošek zbiralca in razdelilca če cevi potegnemo direktno na črpalko.Kakšen je izkoristek in koliko cevi ustreza 100m navadne alkatenke 1".

LP Ferdo

[g.o.dizzle]

Pozdravljen, a lahko iz prve roke..
Za objekt, kot ga opisuješ, potrebuješ 1 cev dolžine 300m. To stane 573 EUR+DDV.
Poleg tega potrebuješ še tekočino za kolektor in to je to.
Tak sistem bo deloval 100% zanesljivo, saj ne bo ne-sorazmerij med pretoki posameznih zank, če samo odštejemo slabo odzračene kolektorje, ki jih po Sloveniji kar mrgoli
Poleg tega nimaš jaška, v katerem bi se nabiral poleti kondenz in z njim povezane korozije kovinskih kosov, predvsem pocinkanih, ki jih številni monterji še vedno tako radi uporabljajo (in pomanjkljivo izolirajo)
O samem izkoristku sistema, primerjavi turbulentni/laminarni tok, zelo posplošeno in laično povedano, je pri isti cevi, na isti razdalji, v isti zemlji 15-20% boljši izkoristek v prid turbulentni cevi.

Verjetno je vse bolj jasno, da je dober zemeljski kolektor pogoj za učinkovit in zanesljiv sistem s toplotno črpalko.. Govorimo o mnogih dejavnikih, ki se morajo poklopiti.
Lahko rečem, da imamo že zares lepo število objektov narejenih na ta način, od 6 pa do 16kW (od 1×300 pa vse do 4×200m cevi)

Če pa na koncu zadevo kombiniraš še s toplotno črpalko, ki uporablja tehnologijo Optimum, to je hitrostno prilagodljive obtočne črpalke (A-razred), potem si zmagal na dveh frontah, pa tudi na treh bi se lahko reklo.. Samo potem pozabi TT, kolikor poznam še nimajo te tehnologije..

[slepec]

Cevi dolžine 150m ne pridejo v poštev ker ni dovolj prostora,tudi te zanke bodo kak meter krajše.Me pa zanima kako je s temi turbolentnimi cevmi?Kakšen je strošek teh cevi.Namreč,potem lahko odštejemo strošek zbiralca in razdelilca če cevi potegnemo direktno na črpalko.Kakšen je izkoristek in koliko cevi ustreza 100m navadne alkatenke 1".

LP Ferdo

za 3x 150m nimaš prostora,za 5x 100m pa imaš si napisal par postov nazaj

[ferdo 15]

Slepec,
parcela je dolga 35m in široka 9m,s teh 9m pa se na dolžini dobrih 20m zoži na 3m,kjer je jašek.Torej je zanka lahko dolga slabih 100m.Če bi polagal 150m bi na koncu parcele moral narediti meander nazaj v dolžini 25m.
Če torej računava tri veje po 80 cm širine plus trikrat "rep" znese 480 cm.Prištejem še petkrat 80cm vmes in smo na slabih 9m za 450m cevi.
Če položim 5 vej po 100m so lahko cevi 100cm narazen na širini 9m,cevi so daljše,upor je manjši,odjem je lahko še večji.

LP Ferdo

[remi]

.... bom pa na križanju izoliral z rdečo armaflex cevjo.

A si mislil rdečo zaščitno rebrasto cev ali res obstaja kakšen poseben armaflex za v zemljo?

Večja dolžina nam predstavlja večji hidravlični upor, tj. potrebujemo močnejšo črpalko, ..

Večji hidravlični upor za visoko učinkovite obtočne črpalke ni problem saj porabijo parkrat manj kot stare:

Stare črpalke: 130W x 2000 ur = 260kWh
Nove črpalke: 30W x 2000 ur = 60kWh

Na drugi strani pa večja dolžina omogoča turbulentne tokove, boljši pretok toplote skozi steno cevi in posledično višjo temperaturo tekočine.

S 5 x 100m sigurno nimaš turbulentnih tokov. Imaš jih z 2x 300, ki jih lahko razporediš tako, da odkoplješ jarek okoli tvoje parcele (2 x 35 m + 2 x 7,5 m= 85 m) in vanj položiš cevi na slinky način.

Ali pa izbereš varianto g.o. dizzla s cevjo večjega premera, ki tudi omogoča turbulentne tokove.

Nariši svojo parcelo na raster 1 m in na njej označi pozicijo hiše in kurilnice ter označi tlakovana mesta in drevesa.

[sassapo]

remi... nič od tega kar si napisal ne drži ne v teoriji še manj v praksi :wink:

[ssecnik]

Remi,
uporabil bom kar standardne rebraste cevi fi70mm,če oblečem vse cevi 2-3m od jaška bom preprečil hlajenje dovodnih cevi.Kar se tiče turbolentnih tokov mi je pri 50% predimenzioniranem kolektorju vseeno.
Pa pri črpalkah močno pretiravaš.Če je stara črpalka potrebovala 130W pri ,recimo ,pretoku 2000l/h,potem nova,za isto opravljeno delo ne more trošiti samo 30W.Morda 70-80W,ne pa 30.

LP Ferdo

[remi]

@sassapo
Priznam, da me je sama teorija in da je v praksi verjetno marsikaj drugače. Upam, da tudi praksa pride, ko se bo v naši kurilnici znašla TČ.
Primerjava 130W proti 30W je bila nekje zapisana. Če drži, pa znate mojstri verjetno odčitati iz priloženega diagrama za staro in primerljivo novo obtočno črpalko.
Z rdečo je označena delovna točka za 6kW TČ s 1600 l pretoka in izračunanim padcem tlaka 480mb.
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2U/71/3hRu470o/willounichr("46")png[/img]

Kar se dolžine kolektorja tiče, pa je tak način polaganja z dolgimi cevmi uveljavljen v Ameriki, Angliji in Nemčiji. Ne samo med samograditelji, ampak ga ponujajo tudi firme.

Kaj od zapisanega ne drži. Ali lahko malo bolj pojasniš?

[sassapo]

Vedi, da bo vsakršen dovolj velik kolektor deloval, če pa dlakocepimo (kar v tem primeru počnemo) je pa optimalno, da zemljino čim bolj enakomerno energetsko obremenimo, kar lahko dosežemo edino z dovolj velikimi pretoki. Več cevi pararelno lahko pomeni nezanemarjivo manj porabljene energije za obtok kot pri npr. samo eni cevi večjega premera. Seveda se prakticira pri TČ nizke moči tudi samo ena veja, ker je takšna izvedba dosti enostavnejša in cenejša. S 30W črpalko pa ne bo šlo, če tudi je made in NASA. dt bi bil veliko previsok in posledično nižji izkoristek in višja poraba kot z vgrajeno 300W črpalko.
Pri dobro izvedenem kolektorju in TČ moči 6 kw bo pa komutirana obtočna kakšnih 70w že lahko dovolj, če je tudi izmenjevalnik same naprave dimenzioniran na minimalni tlačni padec.
Nekatere naprave zahtevajo tudi do enega bara tlačne razlike, kar pa že ni več zanemarljivo pri porabi obtočne črpalke.

[remi]

Moj namen je bil pokazati, da argument večje porabe obtočne črpalke pri dolgih vejah nima prevelike teže.

6kW TČ pri pretoku 1200 l/h (600 l/vejo) in dT=3.5° v 300m dolgi cevi 32x2,9 z 20% koncentracijo glikola pridela 270mb.
Če sta samo 2 paralelni veji od kurilnice do kurilnice, ni jaška in ni padca tlaka na povezavi od kurilnice do jaška. Po podanih karakteristikah črpalke to ne bo zahtevalo njenega naprezanja do skrajnih meja, ko bi imela porabo 70W.

Če na račun dolgih vej dobim višjo temperaturo slanice za kakšno stopinjo ali še več, je za nekoga lahko dlakocepstvo, zame pa nekaj denarja v denarnici.

[sassapo]

Še enkrat: za dober izkoristek je vedno bolje več tanjših cevi kot manj večjega premera, saj je tako točkovno zemljina precej manj obremenjana, kar pomeni višjo temp. kolektorja in kar je najpomembneje, poznejšo podhladitev. Edina prednost ene same dolge linije večjega premera je v cenejši in enostavnejši izvedbi :wink:

[remi]

Torej je bolje kot cevi premera 32 mm uporabiti 25 mm ali celo 20 mm?