Tole je sedaj na nek način šlo predaleč in je težko ostati na teoretičnem nivoju. Dobro, pa nekaj podrobnosti o konkretni hiši.
Temeljita energetska prenova, kjer bi se zamenjala zanič okna, naredila izolacija z novo fasado ter zamenjala streha (sedaj samo opeka na leseni konstrukciji) ni ravno v planu. To je kar velik finančni zalogaj in je vprašanje, če se splača toliko vlagati v hišo z nekaj resnimi hibami, ki jih je nemogoče odpraviti (no, mogoče že, samo verjetno za višje stroške, kot bi bilo zidanje nove hiše), glede na to, da nič od tega ne moreš vzeti stran in potem porabiti kje drugje. Mogoče sicer kdaj, ampak kakor pravim, v tem trenutku ni takšnih planov. Okna bi še zamenjali, a potem preti strah pred plesnijo, če se ne uredi še ostalega in morda celo kakega prezračevanja zraven.
Ogreva se hiša sedaj z radiatorji in nizkotemperaturno pečjo na kurilno olje. Ista peč z ločenim ogrevalnim krogom prednostno ogreva tudi toplo vodo v bojlerju. Vsi radiatorji imajo termostatske ventile, temperaturo dvižnega voda zanje (in v tem primeru tudi temperaturo peči) pa regulacija določa glede na zunanjo temperaturo. Letno se pokuri okrog 2000 l kurilnega olja. Omeniti kaže še to, da je v kuhinji štedilnik na drva, ki se kar kuri, ko ni vroče. Tam se pokuri kakšne 3 pm mešanih drv na leto.
Imamo nekaj svojega gozda, potem rase še kaj drevja ob potoku, pa nekaj sadnega drevja, tako da je pravzaprav že suhljadi in odpada več, kakor se sedaj pokuri. Tudi osnovno gozdarsko orodje (motorke, sekire, cirkula, majhen traktor, ...) so pri hiši. Res pa hudo primanjkuje ljudi, ki bi zmogli in imeli čas spravljati večje količine drv iz gozda do drvarnice. Problem je tudi, da je kar nekaj lesa borovega in smrekovega, ki ga raje komu podarimo, kot bi ga kurili v onem starem štedilniku v kuhinji.
Tako so sedaj ideje, da bi štedilnik v kuhinji zamenjali z nekim sodobnim, ki bi bil recimo dvakrat močnejši, a bi večji del toplote odvajal v sistem centralnega ogrevanja, tako da bi kuhinjo pravzaprav grel manj od starega. Tam bi potem pokurili nekaj več drv, toploto bolj koristno uporabili, ker bi sprejemal nekoliko večja polena, bi bilo manj dela s spravilom in če bi si zaradi dvojnega zgorevanja lahko privoščili tudi kurjenje smolatega lesa, bi to sploh bila zmaga. Slednje je sicer vprašanje, saj imajo ti štedilniki zgolj ročno regulacijo primarnega in sekundarnega zraka, lambda sonde pa jasno ni, niti senzorja temperature dimnih plinov ne. K temu zraven seveda sodi zalogovnik. V njem bi potem bila tudi zaloga za toplo vodo, ki bi jo po novem namesto s starim bojlerjem pripravljali z zunanjnim toplotnim izmenjevalcem. In fajn se zdijo tudi sončni kolektorji. Stara peč na kurilno olje bi ostala in bi jo regulacija vklapljala po potrebi, ko bi ne bilo dovolj toplote iz štedilnika, kolektorjev ali zalogovnika.
Talnega gretja kar tako sistematično ne bo šel delat nihče. Ampak - kopalnica bo letos stara 29 let in iz večih razlogov počasi že kliče po prenovi. Še najbolj zaradi pocinkanih cevi v stenah, kjer skozi nekatere voda komaj še teče. Najhujši primer je WC kotliček, kjer traja 6 min, da nateče voda vanj. Pa fajn bi bilo imeti bide, akrilno banjo namesto železne, ploščice do stropa in še kaj. Ko bo to enkrat v ne tako daljni prihodnosti potrebno razbiti, bi narediti talno gretje ne bil velik problem. Naslednji primer je (večja bivalna) kuhinja, kjer je že dodobra zdelan leseni pod. Če se gre z njim kaj delat, talno gretje tudi ni tako hud dodatek. Kje drugje ga pa verjetno zlepa ne bo, pa tudi potrebno ni tako. Je pa ob morebitnih spremembah centralnega ogrevanja zagotovo dobro vedeti, ali bo morebiti prišel še en ogrevalni krog zraven, da se zato kje pusti kakšna cev, kak prostor na delilniku, kak ventil na zalogovniku, skratka da se dela z mislijo na to. Če bo talno gretje, bo zagotovo v svojem ogrevalnem krogu s svojo črpalko in svojem mešalnim ventilom (morda niti ne enim samim).
Kar se tiče kompleksnosti regulacije, me to niti ne skrbi. Regulatorjev, ki (lahko tudi s kakšnimi razširitvami) ne podpirajo neomejenega števila ogrevalnih krogov in virov toplote, niti resno pogledati ne mislim. Dobro, neomejenega, če jih podpira recimo 50, je to v smislu hiše že neomejeno. Zaenkrat se nagibam k [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")taunichr("46")counichr("46")at/en/freely-programmable-universal-controller/]UVR 1611[/url], kjer s povezovanjem izdelanih programskih modulov sprogramiraš svojo filozofijo delovanja regulacije. Se bo pa res potrebno angažirati, saj izdelanih rešitev točno tistega, kar bi imel, nekako ni. In se mi že zdaj zdi, da večina "mojstrov" tega niti približno ne obvlada dovolj. A kakor pravim, to je ena zadnjih stvari, ki bi me skrbela.
Da se pri večih sistemih ogrevanja stroški mnogih elementov kar seštevajo, mi je jasno, vsote učinkov pa nikakor ne moreš na tak način seštevati. Tudi to je jasno, da vizija novega sistema za današnji čas nikakor ni idealna, a potrebno je upoštevati, da so radiatorji z razvodom že tam, prav tako je tam že peč na olje s svojo opremo. Gre pač za željo po možnosti učinkovitejšega izkoristka drv, ki so že tam skoraj zastonj, in izkoristka sončne energije, ki je tudi zastonj na voljo, na račun recimo prepolovitve stroškov za vedno dražje kurilno olje.
Bi se to finančno izplačalo? Pri trenutnih cenah kurilnega olja posebej hitro ne, na daljše obdobje (recimo 15-20 let) pa prav gotovo ja. Če se bodo cene še kar dvigale, potem seveda že v krajšem času. Podobno se čas da še izdatno skrajšati, če bi večji delež ogrevanja preložili na drva. Pa seveda ni vse v finančni bilanci, saj razen dela hrane, nekaj oblačil in kakšnega zatočišča pred vremenskimi neprilikami praktično nič drugega resnično ne potrebujemo za preživetje, pa vseeno zapravljamo svoje vire za vse živo, da se potem boljše počutimo.
Toliko zaenkrat. Kaj bolj razumljivo? Ali že preveč megalomansko, drago in komplicirano? Obstaja sicer še kup finih idej o sezonskih zalogovnikih, toplotnih črpalkah, zalogovnikih latentne toplote, kogeneraciji in podobnem, ampak to bo razen tega, da se pusti možnost priključitve še česa, zaenkrat ostalo za nedoločeno prihodnost v prostor-času.
Aleš
