[gorenci]

Ali menite, da bo takšen prerez odgovarjal "občinarjem" za izdajo dovoljenja?

[url=httpunichr("58")//fileunichr("46")si/pfiles/236308/skicaunichr("46")pdf]skica.pdf[/url]

[susa]

NE ! Ko bi vsaj malo bolj logično narisal. Kje so mere, kotiraj. Beton se označi črtkano v obe smeri. Peta škarpe je veliko premajhna. projekcije- tloris r. , naris r., stranski p. r.

[gorenci]

hvala, ampak saj je narisano v merilu. ok kotiral bom ampak a jim moram res narediti iz vseh pogledov?

kaj pa če jim naredim v skatchupu

nasvet bom upošteval.

[runocar]

Občinarjem bo odgovarjalo, če bo še skotirano, bo se pa tudi nagnilo ... Pramajhna peta!

[Mirando]

Po mojem vedenju, "bi naj" vse skupaj izgledalo bolj kot "črka L"...
skratka - kot ti/te predhodnik predlaga/opozarja; "podaljšaj" peto desno, v del, proti hribu/zemlji....

[Žerjavar]

"podaljšaj" peto desno, v del, proti hribu/zemlji.

Tako večina svetuje in tudi dela. Meni pa ni razumljivo - morda zato, ker nisem gradbenik.

Kakorkoli računam, če je peta vstran od zemljine, je vertikalni pritisk na zemljino pod temeljem manjši = lahko bi bila nekaj ožja peta.
- Mi lahko kdo dokaže, da to ni res?
- Morda so kaki drugi tehtni razlogi, da je peta obrnjena k strmini?

[Mirando]

hmm, jaz ti težko dokažem - vem pa...da "zemljina" nosi (obtežuje) peto, oz. s tem "drži" podporni zid/škarpo....., onemogoča da se ta povesi v kontra smer....

Zelo pomembna je tudi dobra drenaža!

[Žerjavar]

da "zemljina" nosi (obtežuje) peto, oz. s tem "drži" podporni zid/škarpo

To je res in držati mora možnost prevrnitve (nagiba) zidu navzven. Sila, ki skuša zid prevrniti je enaka ne glede na položaj pete - Zaradi nje se pojavi vertikalni pritisk na zemljino pod temeljem, ki je na zunanjem (levem) robu temelja največji. K temu pritisku pa je treba še prišteti vertikalni pritisk od teže zidu (in dela zemljine nad peto). Prilagam razpored pritiskov od teže za oba slučaja. Ko prišteješ še vertikalni pritisk od hor.sile, ki je največji na levem robu, je jasno (vsaj meni) da je pritisk na zemljino pod temeljem manjši, če je peta vstran od zemljine.

[Celvedis]

Za prevrnitev opornega zidu je "kriva" horizontalna komponenta zemeljskih pritiskov. Zaradi nje je tudi bolje, da je vertikalni pritisk na dno temeljev večji, saj je porušitev temeljnih tal manj verjetna kot horizontalni zdrs temelja, sploh v prisotnosti vode. Načeloma je dno temelja smiselno malo nagniti nazaj in tako povečati vertikalno in zmanjšati horizontalno komponento pritiskov.

[coockie]

Zadnjič sem bil na neki prireditvi, kjer so bile v stojalo na tleh zatakjnjene tri zastave. Bilo je zelo vetrovno. V nekem trenutku je pihalo tako močno, da so se zastave že skoraj prevrnile. Stopil sem na stojalo na strani, iz katere je pihal veter in zastave se niso prevrnile. Mislim, da če bi stopil na stojal na nasprotni strani, zastave ne bi več stale. Stojalo je bilo na obeh straneh enako široko. Tako da mislim, da bi škarpa tudi stala, če bi imela peto obrnjeno navzven, ampak bi verjetno morala biti peta precej večja.

[FranciZ]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")slonepunichr("46")net/gradnja/zidava/vodic/oporne-in-podporne-konstrukcije[/url]

[Žerjavar]

Lepo prikazana razlika med opornim in podpornim zidom. Pri opornem zidu bi naj bilo moje mnenje o položaju pete pravilno. Pri podpornem zidu pa vidim v prikazanem primeru druge razloge za položaj pete pod brežino. Če bi bila peta vstran od brežine, bi dno temelja prišlo že na površino zemljine. Potreben bi bil globlji vkop in s tem višji zid. To jemljem kot drugi tehten razlog, da se peta temelja obrne v brežino.

horizontalni zdrs temelja,

V ta problem se nisem spuščal. Vprašanje (odvisno od konkretne situacije), kakšen delež horizontalne sile prenaša trenje med temeljem in zemljino (horizontalna ploskev dna temelja) ter pasivni pritisk spodnje zemljine na vertikalno ploskev temelja (in dela zidu).

[gorenci]

Vidim, da se je kar razvnela debata

jaz bom namreč postavil škarpo z lomljenih zidakov. zgledala naj bi nekako takole.

[url=httpunichr("58")//fileunichr("46")si/public/view/236424][img]httpunichr("58")//fileunichr("46")si/pthumbs/large/236424/%C5%A1karpaunichr("46")jpg[/img][/url]

V tehničnih navodilih zidakov piše, da se nalagajo samo en na drugega - vezava ni potrebna.

Sedaj se sprašujem ali bo zadeva vzdržala materijal? sam sem mnenja da bo...

[runocar]

Nekdo je že omenil zdrs. Sila trenja je odvistna od vertikalne teže zidu. Če je peta obrnjena nazaj, se teža zidu in zemljine na peto seštejeta in takšen sklop konstrukcije in zemljine predstavlja večjo težo - s tem pa več trenja. Pri kritičnih primerih (kritičen zdrs) se peta nagne nazaj proti zaledju. Pa še tole: Večja kot je teža celotne zadeve pri enaki horizontalni obtežbi, manjša je ekscentričnost rezultante sil v temeljni regi - lažje je zagotoviti, da rezultanta pade jedro prereza in s tem zagotovimo, da se temeljna rega ne odpira, čeprav je delno tudi to dopustno. Pasivni pritisk s sprednje strani se običajno zanemari, čeprav je lahko kar velik in deluje ugodno.
Prav tako je včasih potrebno upoštevati mejo, kjer se gradi, da sosed ne skače previsoko ;-) ker peta tvojega zidu sega pod njegovo rušo. Pri opornih zidovh pa je zopet težko kopati v zaledje, predvsem če je teren nagnjen. V takih primerih se poslužujemo izvedbe zaledne konzole npr. na sredini višine zidu. Le-ta povečuje stabilizacijski moment, povečuje skupno težo zidu - skupaj pa zmanjšuje ekscentričnost rezultante.
Jasno je, da se teh stvari poslužujemo pri večjih opornih zidovih.
Pa še nekaj bi omenil. Te stvari se da relativno dobro izračunati, vendar noben izračun ne more biti bolj natančen, kot je natančen vhodni podatek!! (npr. strižni kot zemljine pod zidom, strižni kot zemljine zasutja, kohezija, nosilnost tal, nivo zaledne vode) ... to so vse približne ocene in temu primerni rezultati.
LP

[runocar]

Zgoraj prikazan zid je praktično vse skupaj nič. Skoraj nima kaj pasti :-D