[mucek4]

Pismo, pa ni menda Mucek menjal samo peči?

Evo kratka razlaga kaj smo menjali. Prej smo imeli samo krušno peč, v kateri je bil narejen register za odjem toplote in štedilnik s priklopom na centralno. Čez leto je šlo cca 30m drva. Dopoldne so doma tisti, ki so imeli preveč časa vseskozi nalagali drva v štedilnik, ki pa vode ni uspel pogreti čez 40°. Popoldne se je zakurila krušna peč, ki je vodo pogrela na 60.
Stanje sedaj pa je sledeče. Peč in štedilnik sta odklopljena, priključena je le 25kW uplinjevalna peč z 1800l zalogovnika. Lansko leto smo pokurili 20m drva.
Razlika...
Prej je bilo dopoldne v hiši mlačno, popoldne se je segrelo, zjutraj mraz.
Sedaj je v hiši toplo 24/7. Pri 0° rabim vodo okolo 50, pri -10 okoli 60. Hiša je grajena 1839 in od "izolirana" s spomeniškim varstvom.

[Verjameš ali pa ne]

@Verjames ali pa ne: s katero pečjo imaš ti tako slabe izkušnje? Si ne predstavljam v kateri uplinjevalni peči bi dobival temp. dimnih plinov preko 1000°C kot ti navajaš v svojih postih.
Pri nas je temperatura dimnih plinov zabetonirana na 160°C, kakor je tudi nastavljeno. Če ima peč cevne izmenjevalce (turbolatorje) ne verjamem da bi lahko dosegel temp dimnih plinov nad 250°C, pa še to samo v izjemnih primerih.

Sam imam med 6-8 let staro ATMOS vplinjevalno peč, ki ima sesanje dimnih plinov in klasični vstop zraka v kurišče, kar pomeni, da ko peč obstane deluje še naprej. Novejše peči vsaj po videzu delujejo z vpihovanjem zraka na kurišče, s tem pa boljšo zatesnjenost ob zaključku delovanja peči. Te peči imajo verjetno zaradi razlik tudi boljše izkoristke in s tem manjše temperature v dimniku. Naša peč doseže v dimniku do 900 stopinj C

lp

[FranciZ]

S sesanjem dimnih plinov ni prav nič narobe. Kvečjemu boljše, napram vpihovanju ( kajenje ob odpiranju, ... ).
Izkoristki in nižje temperature dimnih plinov pa so posledica tudi nekaterih drugih pripomočkov in regulacij, ki pa jih ravno vsi uplinjevalni kotli nimajo.

[taubi]

Meni ni bilo všeč, da ko v kotlu pogori, črpalka malega kroga dela tako dolgo, dokler kotlovska voda ne pade recimo na 65 stopinj. Nesmiselno mi je bilo z kroženjem vode ohlajat zalogovnik segret na 80+ stopinj, ko pa v kotlu itak več ne gori.
Zadevo sem rešil z vmesnikom ki pri 95 stopinj dimniških plinov črpalko povratka izklopi. V kotlu je takrat temperatura vode med 80-85 stopinj.

Nevem kako imaš rešeno ti pri meni dela tako. Zalogovnik na 80°C peč je ugasnila in se zaradi notranje energije segreje na 88 zažene se črpalka in ohladi peč na 83 črpalka ugasne in tako se cikel ponavlja lopute na peči so zaprte in ni vleka zraka skozi peč. Ko zjutraj štarta ogrevanje T v zalogovniku pada peč se ohlaja v zalogovnik dokler ima višjo T za X stopinj. Ko sta T blizu izenačenja se črpalka ne vklaplja več.
Upam, da ti je sedaj bolj jasno.

Ja, to pa je odlična regulacija 8)

[gape]

t.i. izraba ostanka toplote v kotlu :wink:

[JozkoPetarda]

Sam imam med 6-8 let staro ATMOS vplinjevalno peč, ki ima sesanje dimnih plinov in klasični vstop zraka v kurišče, kar pomeni, da ko peč obstane deluje še naprej. Novejše peči vsaj po videzu delujejo z vpihovanjem zraka na kurišče, s tem pa boljšo zatesnjenost ob zaključku delovanja peči. Te peči imajo verjetno zaradi razlik tudi boljše izkoristke in s tem manjše temperature v dimniku. Naša peč doseže v dimniku do 900 stopinj C

Popolnoma vse boljše peči imajo sesanje zraka. Vpihovanje uporabljajo samo izdelki nižjega cenovnega razreda. Sesanje je bistveno boljša opcija (že samo zaradi udobja).

Tole s temperaturo preprosto ne razumem. Malo čez 1000°C je temperatura v uplinjevalni komori, da bi šlo v dimnik 900°C bi moral dimnik skoraj žaret, in izkoristek peči mora bit 25%.
Pa tudi pri peči kot je Atmosova, ki mislim da ima turbolatorje ne verjamem da je sploh mogoče imeti tako visoke temperature dimnih plinov. Imaš mogoče turbolatorje popolnoma zapacane s katranom?
Uporabljaš peč v kombinaciji z zalogovnikom ali ne?
Imaš mogoče prevelik vlek dimnika?

Kje sploh si meril to temperaturo? Če si meril tam kjer plini izstopajo iz izgorevalne komore bi še verjel da lahko izmeriš 900°C, ampak na priključku za dimnik, kjer plini dejansko izstopajo iz peči pa ne. Če ne drugega bi ti ventilator crknil že zdavnaj pri takih temperaturah. Proizvajalci ventilatorjev navajajao da so dovoljene temperature dimnih plinov tja do 250°C, karkoli več lahko povzroči predčasno odpoved ventilatorja.

[goba]

@Verjames ali pa ne: s katero pečjo imaš ti tako slabe izkušnje? Si ne predstavljam v kateri uplinjevalni peči bi dobival temp. dimnih plinov preko 1000°C kot ti navajaš v svojih postih.
Pri nas je temperatura dimnih plinov zabetonirana na 160°C, kakor je tudi nastavljeno. Če ima peč cevne izmenjevalce (turbolatorje) ne verjamem da bi lahko dosegel temp dimnih plinov nad 250°C, pa še to samo v izjemnih primerih.

Sam imam med 6-8 let staro ATMOS vplinjevalno peč, ki ima sesanje dimnih plinov in klasični vstop zraka v kurišče, kar pomeni, da ko peč obstane deluje še naprej. Novejše peči vsaj po videzu delujejo z vpihovanjem zraka na kurišče, s tem pa boljšo zatesnjenost ob zaključku delovanja peči. Te peči imajo verjetno zaradi razlik tudi boljše izkoristke in s tem manjše temperature v dimniku. Naša peč doseže v dimniku do 900 stopinj C

lp

Vsi boljši uplinjevalni kotli imajo sesalni ventilator. Torej ventilator za kuriščem in izmenjevalci toplote. Imajo tudi lambda sondo. Prednost pred cenejšimi ni v nekaj odstotkov večjemu izkoristku.

Prednost je v dognani regulaciji samega kotla, regulaciji polnjenja zalogovnika, vgrajeni vremensko krmiljeni avtomatiki ogrevanja prostorov, avtomatiki za ogrevanje sanitarne vode, krmiljenje črpalke sanitarne vode i. t. d.

Po navadi imajo boljši kotli tudi večji nalagalni prostor za drva, tako da nalagamo enkrat na dan.

Še največja prednost, se mi zdi rešitev polnjenja zalogovnika z mešalno pipo in to ločeno zgoraj, spodaj. Vse težave z Ladomatom odpadejo. Zagon sistema je izjemno hiter. Res so narejene na sistem: "zakuri in pozabi".

Pri nas doma (kotel ETA SH-20), brez problema zakuri tudi mati stara 82 let. Le lažje drva ji takrat pripravim.

Za mene je bila naložba velik zalogaj. In potem, ko se je za nekaj časa pocenilo kurilno olje, sem kar malo razmišljal. No sedaj vidim, da sem se izjemno pametno odločil.

L. P.: Goba

[taubi]

Tole pa drži kot pribito. V radiju 350m imam 7 sosedov, od tega nas je sedem na takšni ali drugačni obliki biomase, mizar ima 200kW sistem na sekance, žaganje itd, ne vidiš dima, ni vonja, en sosed ima pelete, vidiš občasno droben belkast dim, en ima olje, včasih slišim gorilec, dva kurita drva na klasiko, ni treba pisat da se dim vije čez vas, tudi poleti ko kurita za vodo.. Eden kuri soliden kotel s spodnjim odgorevanjem, vidiš kratek 2-3m bel dim, v prehodnih obdobjih včasi modrikast, skratka ne problematično, en sosed kuri krušno peč, pa ni problematičen ker se dim vije le kratek čas, potem akumulacija naredi svoje.. In pri meni, se vidi prozoren bel dim 2-3m od dimnika, pa še to le ko so temperature res nizke, in ob začetku kurjenja, ko so temperature nad 5°C se ne vidi nič.

Kako pa je kaj na začetku kurjenja?
Ko jaz podžgem polno nabasan kotel solidno suhe bukve se prvih 45 minut kadi kot iz tovarne. In to ne belo sivo ampak rjavo :?
Še posebej intenzivno je prvi 5-10 min, dokler niso dimni na 120 stopinj in zaprem loputo in spodnja vrata.
Prilagam sliki.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://shrani.si/f/1N/G7/1lG2v6sd/dscn8718.jpg">http://shrani.si/f/1N/G7/1lG2v6sd/dscn8718.jpg</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://shrani.si/f/28/bp/2oXXikXA/dscn8717.jpg">http://shrani.si/f/28/bp/2oXXikXA/dscn8717.jpg</a><!-- m -->

[gape]

Pri meni je na začetku malenkost modrikast dim, dokler ostanek kisika ne pade pod 10%, potem pa droben belkast. To je kadar je mraz in nizke temperature, drugače se ne vidi nič. Pa še to je bolj posledica segrevanja dimnika in kondenza. Je pa dim močnješi če sta tk in tdp višja, ko se kotel ustali na 170-180°C tdp, je dim minimalen. Žrtvuj za test nižje nastavitve kotla, oz. zmanjšaj obrate ventilatorja če lahko in opazuj.

Kako pa ti tole zakuriš, če imaš takole nabutan kotel?

[taubi]

Pri meni je na začetku malenkost modrikast dim, dokler ostanek kisika ne pade pod 10%, potem pa droben belkast. To je kadar je mraz in nizke temperature, drugače se ne vidi nič. Pa še to je bolj posledica segrevanja dimnika in kondenza. Je pa dim močnješi če sta tk in tdp višja, ko se kotel ustali na 170-180°C tdp, je dim minimalen. Žrtvuj za test nižje nastavitve kotla, oz. zmanjšaj obrate ventilatorja če lahko in opazuj.

Kako pa ti tole zakuriš, če imaš takole nabutan kotel?

Je kaj čudnega v polnitvi kotla? Vsi se hvalijo kako nabašejo poln kotel, prižgejo in adijo.
Kaj ti prej kaj podkuriš.
Drugače zakurim zlahka.
Spodaj pod temi poleni so še malo manj debela polena, čisto od spodaj pa treske in kos časopisnega papirja v odprtini šamota. Ta papir štrli v spodnjo uplinjevalno komoro od koder ga prižgem.

Tako se kadi takoj ko prižgem!! Ventilator še ne deluje, sekundarni in primarni zrak še nista v funkciji. Odprta je dimniška loputa, kot tudi spodnja vrata uplinjevalne komore - kakšna 2-3 cm. Ko pride TDP na 120 stopinj, zaprem vlek in spodnja vrata ter vklopim ventilator.

[gape]

Zanimivo se mi je zdelo, ker sem imel podoben kotel, pa vem da je blo tole malo problematično, dokler nisem razvil sledečega postopka: Delela sem tako, da sem vkopil ventilator, nametal malo drobnega na ostanke z brenarčkom vžgal zadeve in naložil na polno. Spodnjih vrat in zadnje lopute nisem odpiral, ker je sesalni ventilator lepo vlekel. Potem sem lahko kar zaprl tudi nalagalna vrata.
Zdaj ko imam posebej kurilna vratica, pa ponavadi moram delo prepustit mojemu dvoinpolletniku. 8)

[gape]

Ta dim na začetku, je povsem ok, saj gre dim direktno v dimnik, komora ni v funkciji. Je pa tudi normalno, da lahko traja tudi dobre pol ure, da se komora ustrezno segreje, da pogorijo vsi plini. Potem rjavega dima praviloma nebi smelo biti, če je belkast je o.k.
Volumen je pa precej pogojen z močjo kotla. Kotel kljub temu, da ima nazivno 20-30kW, je možno da v vrhuncu svoje "razgoretosti", brez da bi kaj reguliral moč po dimnih plinih, ali temperaturi kotla, razvije lahko tudi 40kW.

[Romzis]

Pismo, pa ni menda Mucek menjal samo peči?

Evo kratka razlaga kaj smo menjali. Prej smo imeli samo krušno peč, v kateri je bil narejen register za odjem toplote in štedilnik s priklopom na centralno. Čez leto je šlo cca 30m drva. Dopoldne so doma tisti, ki so imeli preveč časa vseskozi nalagali drva v štedilnik, ki pa vode ni uspel pogreti čez 40°. Popoldne se je zakurila krušna peč, ki je vodo pogrela na 60.
Stanje sedaj pa je sledeče. Peč in štedilnik sta odklopljena, priključena je le 25kW uplinjevalna peč z 1800l zalogovnika. Lansko leto smo pokurili 20m drva.
Razlika...
Prej je bilo dopoldne v hiši mlačno, popoldne se je segrelo, zjutraj mraz.
Sedaj je v hiši toplo 24/7. Pri 0° rabim vodo okolo 50, pri -10 okoli 60. Hiša je grajena 1839 in od "izolirana" s spomeniškim varstvom.

Ma ja, saj mi je jasno, samo eni bi radi samo kotlu pripisali prihranek - pa to ne drži.

[taubi]

Ta dim na začetku, je povsem ok, saj gre dim direktno v dimnik, komora ni v funkciji. Je pa tudi normalno, da lahko traja tudi dobre pol ure, da se komora ustrezno segreje, da pogorijo vsi plini. Potem rjavega dima praviloma nebi smelo biti, če je belkast je o.k.
Volumen je pa precej pogojen z močjo kotla. Kotel kljub temu, da ima nazivno 20-30kW, je možno da v vrhuncu svoje "razgoretosti", brez da bi kaj reguliral moč po dimnih plinih, ali temperaturi kotla, razvije lahko tudi 40kW.

Samo kako naj to razložim sosedom, ki me vrašujejo če kurim stare cote :oops:
V kotlu je pa izključno taprava bukovina in nekaj mehkih trsk za podžig.

[Gomi]

Zakurim na enak način kot ti. Vendar še nisem nikoli tako nabutal kotla z drvmi, kot je na sliki. Pri meni se drva obesijo če jih tako tesno zložim. Tebi obešanje prepreči oblika nalagalnega prostora. Vedno pustim zgoraj nekaj cm za zrak. Dovod primarnega zraka je na zadnji steni pod stropom. Za hitrejše doseganje delovne temperature letos prakticiram še to, da razcepim dva polena na 4-5 kosov in jih položim na trske oziroma prekrijem dno-ne preveč na tesno. Nato šele prava polena. Je res več dela, kotel pa se zagreje veliko hitreje.