+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Uplinjevalni kotli - dilema (/showthread.php?tid=42154)
Uplinjevalni kotli - dilema - Fery - 25.1.2012
Gledam te procente izkoristka najnovejših, oh in sploh, uplinjevalnih kotlov in me cel čas nekaj bega.
Kaj je narobe? 90, 92, 94 in več procentov!
In potem mi užge. Kaj imajo vsi ti kotli skupnega?
Tak ali drugačen ladomat oz. dvig povratka.
Povedano po kavbojsko; dokler kotlovska voda ne preseže določenih stopinj (ponavadi okrog 60), ne gre iz kotla. Pika, konec, tudi če se vmes ohladi ne gre, ko nehaš kuriti, ne gre.
Drugi dan, ko prideš na kurjavo, ima kotel okrog 30 stopinj.
Torej manjka 30 stopinj. Kam so šle? Dimnik?
Poglejmo računice: Recimo, da bajta rabi 100 kWh toplote na dan.
En sodoben kotel (recimo ETA 20) ima čez 600 kg, recimo, da je 600 kg znotraj območja segrevanja. Zraven prištejemo 110 l vode v kotlu.
Za vodo je jasno, pri dT 30 in 110 litrih, rabimo 3,83 kWh, da jo segrejemo.
Material kotla je uganka. Recimo, da je železo in da potrebuje 3,53 J/g-C (voda 4.18).
Torej 600 litrov, dT 30, poraba energije torej znaša 17,65 kWh.
Končni izračun torej pokaže, da za ogrevanje 100 kWh vloženih v bajto, rabimo 121,48 kWh oz. da je izkoristek 82,4 %. Z manjšanjem potrebne energije izkoristek še pada, z večanjem raste. Nikakor pa ne dosega nazivnega. Kje grešim?
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - Fery - 26.1.2012
OK, pozabil sem še nazivne izgube med delovanjem, ki znašajo cca 8 % pri boljših kotlih.
Tako pademo že na okrog 74 %, to pa je izkoristek, ki je nekako pristoji navadnim pečem, pri katerih lahko poleno vtakneš skorajda direkt v dimnik.
Če povzamemo zgornji izračun in dejstvo, da navadni kurjači regulirajo kurjavo s cevnim termostatom, ki se upali pri 40 stopinjah, lahko še za te izračunamo podobno zadevo.
Torej kotel okrog 200 kg, vode okrog 30 l, dT je cca. 10 stopinj. Za segretje kotla potrebujemo 1,96 kWh, za segretje kotlovske vode 0,35 kWh, izgube pri 100 kWh je torej cca. 2,2 %. Če te odbijemo od 75 %, pridemo na cca. 73 %, kar je sumljivo blizu zgornjim ferarijem?
Še vedno se nekje motim, ker taka kmečka logika enostavno ne more piti vode!!!
Ali pač?
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - Brezdomec - 26.1.2012
Fery Napisal:...
Za vodo je jasno, pri dT 30 in 110 litrih, rabimo 3,83 kWh, da jo segrejemo.
Material kotla je uganka. Recimo, da je železo in da potrebuje 3,53 J/g-C (voda 4.18).
Torej 600 litrov, dT 30, poraba energije torej znaša 17,65 kWh.
...
Specifična toplota železa je cca. 0,45 J/gK.
Torej 600kg, dT 30 .... Potrebujemo 2,25kWh za železo + 3,83kWh = 6,1kWh.
100/106,1= 94,2%
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - Fery - 26.1.2012
U pravu si!
What a mistake to maka!? :? :roll:
Gledal sem napačno tablo.
Torej vendarle dosegajo vsaj 10 % večji izkoristek kot podcenjena raja.
Bolje išta, nego ništa.
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - Brezdomec - 26.1.2012
Meni pa to ni jasno:
Če z navadnim kotlom pokuriš na sezono 2 prm drv več, to znese v 20 letih 2000 EUR. Kje je price/preformance cena investicije. Uplinjaka ni treba tako pogosto čistiti, laže prebavlja manj kakovostno kurivo. Kakšna pa je možnost (verjetnost) okvare lambda sonde, elektronike, ventilatorja.
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - JozkoPetarda - 26.1.2012
Grešiš tudi v predvidevanju da se kotel ohladi v enem dnevu na 30°C... pa se ne...
Pri nas kurimo enkrat na dan. Imamo 2000l zalogovnik. Ponavadi okolih 18h zakurimo, vrh zalogovnika ima takrat ~60°C, nižje je voda na 40°C ali manj. Kotel potem gori cca 4-5 ur. V tem času se zalogovnik nafila na 80°C (včasih je spodnji del samo na 60°C, odvisno od dneva/mraza/drv/eventuelnega dokladanja drv). Ko peč ugasne, ventilator ne laufa več, lopute za zrak se zaprejo, ergo v dimnik gre zelo malo ali skoraj nič. Obtočna črpalka kotla pa kroži dokler temp kotla ne pade na 65°C, ko doseže to temperaturo, se mešalni ventil zapre, in kotel je ločen od ogrevalnega kroga. Ponavadi se to zgodi okoli 3h ponoči.
In potem ko pridemo naslednji dan zakurit, ima peč še vedno med 55 in 60°C.
Torej večino toplote ki je shranjena v kotlu samem gre v vodo, saj jo obtočna črpalka vrti toliko časa da se peč uhladi na 65°C. Ko pa se to ustavi, pa se peč v naslednjih 15 urah uhladi za 5-10°C, verjetno večino preko izolacije kotla v okolico (kotlovnico).
Pač 700kg materiala ima svojo temperaturno vztrajnost in se ne uhladi kar tako, pa tudi kotli so kar dobro izolirani danes. Boljši imajo spredaj še dodatna vrata ki pokrijejo vse odprtine spredaj in še dodatno izmanjšajo sevalne izgube.
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - aleks - 26.1.2012
Brezdomec Napisal:Meni pa to ni jasno:
Če z navadnim kotlom pokuriš na sezono 2 prm drv več, to znese v 20 letih 2000 EUR. Kje je price/preformance cena investicije. Uplinjaka ni treba tako pogosto čistiti, laže prebavlja manj kakovostno kurivo. Kakšna pa je možnost (verjetnost) okvare lambda sonde, elektronike, ventilatorja.
navaden uplinjak, ki je namenjen recimo kurjenju več ali manj enakih polen, (tu mislim recimo iste drevesne vrste), je možno nastaviti da v redu deluje. cena takih kotlov je mogoče par 100 € več ko cena viadrusa. price/performance v primerjavi s takim kotlom je odločno v korist uplinjaka.
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - Gomi - 26.1.2012
Podobno kot Fery sem tudi sam skušal izračunati, koliko dejansko pridobim energije z vplinjevalnim kotlom. Čim bolj natančno računaš, slabši je rezultat. Sam sem kar natančno premeril vse cevovode v kurilnici, zbral podatke o težah posameznih materialov, preračunal količino vode..., tehtal polena, jim meril vlago...
In rezultat. Od 145 kWh energije drv sem dobil proizvedenih 115 kWh. Torej dobrih 79%. Pa če dodam še kakšno kWh za ogreto kotlovnico je to dobrih 80%. Od teh 115 kWh je šlo v zalogovnike 73,3 kWh energije, za ogrevanje z radiatorji in za bojler pa se je v času kurjenja porabilo 29,4 kWh. Vsa ostala proizvedena energija pa se je porabila za zagretje železnine in bakrovine, pa seveda vode v kotlu in ceveh v kurilnici.
Na koncu potem ugotoviš, da za ogrevanje bivalnih prostorov izkoristiš samo:
(73,3+29,4)/145=70% vložene energije. Kar precej manj od pričakovanj.
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - mucek4 - 26.1.2012
Brezdomec Napisal:Meni pa to ni jasno:
Če z navadnim kotlom pokuriš na sezono 2 prm drv več, to znese v 20 letih 2000 EUR. Kje je price/preformance cena investicije. Uplinjaka ni treba tako pogosto čistiti, laže prebavlja manj kakovostno kurivo. Kakšna pa je možnost (verjetnost) okvare lambda sonde, elektronike, ventilatorja.
Zakaj ljudje kupujejo olje namesto drva. Ker je z oljem manj sr***.
Zakaj uplinjevalnega za več denarja kot navadno gajbo železa. Ker je manj sr***.
Sem dal 10k za peč (slaba 2 od tega me še čaka na banki), pa mi ni niti malo žal. Prej je šlo 30m drva na sezono, pa še smo imeli mraz zjutraj. Sedaj gre 20m drva, pa je toplo ves dan. Mogoče celo pretoplo. Ampak kdo se bo sekiral
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - aleks - 26.1.2012
zakaj? 80% je odličen izkoristek. toplota, ki si jo porabil za segretje bakra in železja ni vržena vstran, razen če stoji kotel izven ovoja hiše.
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - okram - 26.1.2012
ne vem, kaj se obremenjujete z %
kot je že zgoraj napisal mucek4 se poraba precej zmanjša proti navadnim pečem na drva, proti olju na četrtino
ali je to vredno veliki začetni investiciji pa se vsak odloči sam
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - FranciZ - 26.1.2012
okram Napisal:ali je to vredno veliki začetni investiciji pa se vsak odloči sam
Ali pa malo večji - v primeru, če delaš vse komplet iz 'nule'.
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - mucek4 - 26.1.2012
Poleg tega vsaj nekaj narediš za sosede.
Moj sosed je pred trenutno pečjo imel staro (res staro) peč drva - kolm. Mislim da je imela nazivno moč 45kW. Velika in težka ko strela. Ko je zakuril je tistih nekaj polen pogorelo in segrelo vso tisto maso. Zakuril je zjutraj in zvečer pa je imel več ali manj toplo, pa še kadilo se ni. Peč je spustila svojo dušo, sedaj je kupil 15kW navadno peč. Razlika? Peč "gori" oz. tli 24ur na dan. Po celi vasi se vije lep bel dim in diši po praženem lesu. Za znoret!
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - okram - 26.1.2012
Fery še nekaj si pozabil
ko pade temperatura v zalogovniku pod neko mejo se ponovno prižge pumpa na peči in topla voda iz peči spet greje zalogovnik
sama peč se ne bi toliko shladila
Re: Uplinjevalni kotli - dilema - JozkoPetarda - 26.1.2012
Jah, sicer glavno razliko zagotovo naredi zalogovnik, tudi kakšna klasična "spodobno grajena" peč ima kar dobre izkoristke če jo kombiniraš z zalogovnikom. Verjetno kakih 75%.
Ampak če primerjam našo porabo porabo letos z novo kotlovnico, napram stari, je poraba med 30 in 50% nižja (odvisno od zunanje temp.) v primerjavi s staro pečjo.
V prostoru ob kurilnici imamo zalogo drv, ki jo pred vsako zimo nabašemo do polnega. Notri gre približno 7prm drv. S staro pečjo je drv v kurilnici zmanjkalo v hudi zimi sredi decembra, v mili zimi pa kmalu po novem letu. Letos smo konec januarja, v "skladišču" pa je še vsaj 1/3 drv. Res zima ni najbolj huda, ampak razlika je očitna. Najbolj je očitna razlika takrat ko zunaj ni hud mraz (+5 do +10°C), v teh pogojih je stara peč porabila ogromno glede na učinek. Z novo pa kurimo enkrat na dva dni.
S tem da je v hiši čez cel dan konstantna temperatura 22°C, ko smo uporabljali staro peč je bilo zjutraj in popoldne ko smo prišli iz službe kar hladno, sploh kadar je stisnil mraz.
Pa bistven bonus je enostavnost kurjenja. Tudi če žerjavica že ugasne, na dnu kotla ostane nekaj pogorenega oglja, ki ga samo zgrebeš skupaj, naložiš drva do vrha, vtakneš čez spodnja vrata na dno kurišča en ali dva list časopisa. Zapališ časopis, pritisneš start na kotlu in zadeva se v dveh minutah vname kot bakla. Brez dimljenja kurilnice in podobnih neprilik.
Velikokrat imamo zdaj tudi odprta vrata kurilnice da gre toplota iz kurilnice na hodnik v pritličju, prej na to niti pomislit nisi smel, razen če si hotel smrdeti kot prekajena šunka.
Zdej, če je pa izkoristek drv res 94% kot obljubljajo ali pa samo 80% pa nevem...