[g.o.dizzle]

1. Cev je fi40mm moja pomota, gre za dn32
2. Cev je navadno dobavljena v enem kosu, če bi želel iz več delov tudi ok, vendar bi preferiral v enem kosu npr 300m. Stik je najbolje variti z elektrospojko
3. Smiselno je polagati na globino, kjer je zemlja vlažna. Tudi pri ilovnati zemlji se zgodi, da je na globini 1,5m že popolnoma suha.. ponekod pa naletimo ravno obratno, da se šele pri 1m globine začne bolj vlažen sloj
4. Navadno se odkopavajo jarki, v enem in v drugem primeru je možno odkopavanje in zasipavanje, jaz navadno zarišem tako, da je čim manj zavojev, torej kar se da dolge linije.. Ni drugega, samo super je, če že v prvem polnjenju kar se da dobro odzračiš, sicer pa cca. 1 mesec po zagonu spet preverimo in še enkrat precirkuliramo kolektor reda radi in po prvem letu uporabe zopet.
Človek ne more verjet, na koliko slabo odzračenih kolektorjev sem v svoji relativno kratki poti naletel.. kar se ne čudim, saj še doslej nisem srečal monterja s kvalitetno odzračevalno postajo.. solarna odzračevalna postaja je prdec v morje odzračevanje kolektorja je del našega zagona pri vseh naših toplotnih črpalkah..

Glede porabe obtočne črpalke zaradi ene dolge zanke - cirkulacijska črpalka zemeljskega kolektorja mora v vsakem primeru delovati tako, da zagotavlja kar se da nizek dT (3-4K). Je pa v vsakem primeru bolje za izkoristek, da obtočna črpalka porabi kakih 30-50W več in zato zagotavlja slanico na višjem temperaturnem režimu in s tem višjo temperaturo uparjanja in s tem bistveno boljši izkoristek celega sistema.. (npr. računica: 50W večja poraba obtočne črpalke daje 300W večjo toplotno moč sistema

[andrejev]

Hvala za odgovore!

2. Cev je navadno dobavljena v enem kosu, če bi želel iz več delov tudi ok, vendar bi preferiral v enem kosu npr 300m. Stik je najbolje variti z elektrospojko

A spajanje z navadnimi spojkami za alkaten cevi pa ni OK? Če zdržijo X barov pri vodovodu, pritisk tukaj ne bi smel biti problem. Razen, če je mešanica glikola in vode problematična za te spojke.

...cirkulacijska črpalka zemeljskega kolektorja mora v vsakem primeru delovati tako, da zagotavlja kar se da nizek dT (3-4K).

Verejtno gre za lapsus in si mislil visok dT? A je previsok dT lahko problematičen?

[remi]

Standardne obtočne črpalke (za TČ do 10kW) so dimenzionirane za 500 mbar in to premagujejo na najvišji – 3. stopnji z močjo okoli 130W. Kolektor naj bi bil projektiran za padec tlaka do 350 mbar, da ostane še zadosti rezerve za priključne napeljave.

Padec tlaka v kolektorju, ki ga je narisal @g.o.dizzle, pri pretoku 1200l/h in dT=3,5 je okoli 230mbar (@g.o.dizzle, ali sem blizu?). Ker ni razdelilca in raznih merilcev pretoka, je to tudi celoten padec tlaka v kolektorju in za obtočno črpalko ne bi smel biti prav nikakršen problem.

Če črpalka deluje 2000 ur na leto pri 130W, to znese 260kWh na leto.
Če bi delala 2000 ur na drugi stopnji pri 90W, to znese 180kWh na leto.
Razlike v denarju je cca 10 €.

Nove obtočne črpalke razreda A pa imajo porabo še veliko manjšo (max. 70W).

Dolžina kolektorja 300 m torej ni nobena ovira kar se padca tlaka tiče.

@JUREBY ima 3 x 100 m in mora tudi imeti črpalko nastavljeno na 3.stopnjo. (ker ima nekje v sistemu še en skrit padec tlaka ???)

@pedenjdeklica, zakaj priporočaš 3x 100m, če imaš ti 1x300 m in imaš odlične rezultate?
Pri dolgi cevi se pojavijo turbulentni tokovi, tekočina ne teče naravnost, amapk se vrtinči, kar povzroči boljši pretok toplote skozi steno cevi in posledično višjo temperaturo tekočine v cevi, s tem pa večjo učinkovitost TČ. Zato je tvoj kolektor boljši od 3x 100m variante.

Pri kolektorju, ki ga je narisal @g.o.dizzle vidim glavno prednost v tem, da ni potreben razdelilec, ki je sicer velik strošek in poleg tega povzroča še padec tlaka. Cev je v enem kosu, nevarjena, kar je spet prednost, ker varjeni spoji vnašajo potencialni problem v sistem.
Muovitech cev je znotraj narebrana kar pospeši nastanek turbulentnega toka, mislim pa, da se enak rezultat da doseči tudi z gladko cevjo enake dolžine.

[andrejev]

Zdravo,

kaj pa slinky kolektor v jarku?

- 2 x 250m navadne colske cevi 32x2,9
- 2 x 35m jarka s tretjinskim prekrivanjem zank (en jarek je narisan rumeno, drugi zeleno)
- povratek obeh vej v ločenem kanalu (rdeči črti)

Kaj menite?

[pedenjdeklica]

Zaradi tega kar sem napisal. Lej pri tako majhni poeabi beri odvzemu gre tudi to.

Ce bos delal kompaktno varianto se bos zaj

Jaz se moral 280m2 zemljisca do globine kolektorjevodvozit na rob vasi:-)

[g.o.dizzle]

Ne pozabi dejstva, da iz 1m2 zemlje dobis nekje 50kwh na leto.. Ne glede na izvedbo kolektorja.. Z drugimi besedami, slinky na tako mali povrsini ni najboljsa resitev

Zakaj:
2*35m*1m2=70m2
70m2*20w/m2=1,4kw hladilne moci - max 2kw toplotna crpalka
70m2*50kwh/m2a=3500kwh letnih izgub objekta vkljucno s sanitarno vodo (1000kwh/osebo rabis ze za sanitarno vodo!)
Preveri, ce ti gre skoz, vendar jaz ne bi dal roke v ogenj...

[andrejev]

Se povsem strinjam z uvodno ugotovitvijo, hkrati pa sem prepričan, da je pri taki izvedbi kolektorja potrebno upoštevati tudi robno cono okoli jarka (podobno, kot se pri ravnem upošteva celotna površina pa, čeprav sta cevi samo na vsaki strani npr. 90 cm kanala). To bi pomenilo, da je površina dejansko dosti večja. Glede na to, da mora biti med sredinami takih jarkov razmik vsaj 3m, predvidevam, da bi smel šteti h kolektorju še meterski pas na vsaki strani jarka. To bi potem pomenilo:

2*35m*3m= 210m2
210m2 bi potem na letnem nivoju dalo dobrih 10000 kW.
Če teh 10000 kW razdelim na 2000 ur, bi to pomenilo 5kW hladilne moči, kar bi moralo biti dosti za 6kW TČ.

Ali po drugi poti, če vsak m2 da 25W, je to spet 210m2*25W/m2 = 5250W, kar bi spet moralo zadostovati.

E, vse to "teoretično in iz literature", zanimajo pa me PRAKTIČNE izkušnje in seveda mnenja. Ima kdo kaj podobnega?

[remi]

Pri ogrevanju enostanovanjskih hiš s toplotnimi črpalkami je v Sloveniji prevladujoča izbira zrak/voda.
Za zemlja/voda se odločajo redki, ker je razširjeno mnenje, da prihranek ne opravičuje investicije.
Za vertikalno sondo to res velja, saj je vrtanje drago, potrebno je tudi rudarsko dovoljenje.
Vendar obstajajo tudi cenovno dostopne rešitve, sploh če se polaganja lotimo v lastni režiji.
Ker projektantov za to področje praktično ni, se večina investitorjev zanaša na ponudnike TČ, ki v paketu s TČ sprojektirajo in izvedejo še zemeljski kolektor.
Največ ponujajo klasiko n x 100 m in zahtevajo 2x ogrevalno površino za polaganje kolektorja.

Kot alternativa za majhne površine je na voljo kompaktni slinky (Knut), turbulentna cev (Atlas), ki sta predstavljena v tej temi, pa še nekaj dražjih rešitev kot je kapilarni kolektor (Vaillant), košare (Geowell, Rehau, Vrtalček).

Za učinkovito in cenovno ugodno varianto pa lahko štejemo tudi kolektor kot ga je narisal @andrejev.

Slinky trench način polaganja je najbolj razširjen v Ameriki, od koder tudi izhaja. Pionir in eden od vodilnih na področju geotermalne energije je Oklahoma State University, ki svoje znanje širi med načrtovalce in inštalaterje preko neprofitne organizacije IGSHPA (The International Ground Source Heat Pump Association).

Slinky način polaganja je alternativa ravnim cevem tam, kjer ni na voljo zadosti velikih površin.
S simulacijami so ugotavljali uporabnost tega načina polaganja in izdali publikacijo z navodili za projektiranje in polaganje (Slinky Installation Guide). Vsebina žal ni dostopna na internetu, knjigo je treba kupiti, vendar se na mnogih linkih najdejo deli teh navodil.

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")martinenergeticsunichr("46")com/slinky-loop-engineeringunichr("46")html[/url]
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")geokissunichr("46")com/res-design/GSHPDesignRec2unichr("46")pdf[/url]


Teoretična osnova za slinky torej obstaja. Sistem je vedno bolj razširjen, ne samo v Ameriki, ampak tudi v Evropi – v Angliji in v Nemčiji predvsem med samograditelji.

Kakšna so priporočila:
“IGSHPA’s design utilizes 1,000 feet of pipe in an 80′ trench per ton of unit capacity”
Prevedeno v nam razumljive enote je to 300 m cevi v 24 m kanalu za 3,5kW.


Slinky se polaga v kanale:
široke 0,9 do 1,2 m,
globoke 1,8-2,4 m,
dolge 24-30 m z
150-270 m cevi.
Razdalja med kanali 3-3,6 m.

Če računamo 10m kanala za 1 kW, bi potrebovali 60m kanala za 6kW črpalko.


Podoben kolektor, vendar z manj cevi navaja tudi Grobovšek:
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")arhemunichr("46")si/pdfs/toplotna%20crpalka%20-%20zemeljski%20kolektor%20v%20sirokem%20kanalu%20-%20ARHEM%20doounichr("46")pdf[/url]

Tole sta dva filmčka o polaganju slinky kolektorja:
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")youtubeunichr("46")com/watch?v=2o7vVjth_TU&feature=related[/url]
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")youtubeunichr("46")com/watch?v=4ddgYktuvkc&feature=related[/url]

Poleg horizontalnega polaganja je zanimiv tudi vertikalni slinky – t.i. svec
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")baxiunichr("46")counichr("46")uk/docs/Baxi_Geoflo_Ground_Array_(Slinky)_Installation_Instructionsunichr("46")pdf[/url]
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")kensaengineeringunichr("46")com/Library/Manuals/New%20Manuals/Slinky%20guide%20V5unichr("46")4unichr("46")pdf[/url]

Tudi mene zanima, če ima kdo pri nas kaj podobnega in kako se obnese.