Glede na to, da se toliko resnim zaposlenim ljudem zdi vredno posvetiti nekaj časa vajinim sanjam, nimata razloga, da se pritožujeta nad forumom. Prav vsi prispevki so korektni in dobronamerni. Problem je v vajinem totalnem nepoznavanju problematike (Citiram: »ko sem se en dan igral v sketchup-u, ....«.), neizkušenosti, naivnosti glede finančne situacije v prihodnosti in glede načrtovanja prihodnosti na sploh.
Ker znata varčevati, bosta prej ali slej prišla do svoje hiše. Takšne ali drugačne.
Vendar se ta proces ne začne s pozivom forumu, da komentira tlorise in vprašanjem, kakšen ogrevalni sistem se priporoča?
Najprej je treba nekaj časa spremljati dogajanje na sceni. Na internetu je ogromno informacij. V knjižnicah (da ne bosta po nepotrebnem zapravljala) so na voljo knjige in revije o arhitekturi, sodobnih materialih, energijskih zahtevah, ...
Paralelno pa počasi začnita tudi s tistim delom »uradnega« postopka, ki ne predstavlja velikih stroškov:
- pridobita lokacijsko informacijo, kaj se na parceli sploh sme graditi, kakšni so odmiki od sosedov, ceste, ...
- raziščita možnost priklopa infrastrukture (dostop do parcele, voda, elektrika, kanalizacija, ...). Morda je vse že na parceli, ampak to še čisto nič ne pomeni. Lahko, da bo treba vse na novo napeljati in za to potrebujeta kup soglasij sosedov in občine.
- Poiščita navodila za izračun komunalnega prispevka na internetu in si naredita okvirni izračun za kvadraturo vajine parcele in hiše.
- Izračunajta odškodnino za spremembo namembnosti po Zakon o kmet. zemljiščih.
Na tej točki vama bo že jasno, koliko je treba v parcelo vložiti še preden bosta začela graditi.
Tukaj se bosta odločila, ali so ti stroški sprejemljivi za vaju ali ne in takrat bo napočil trenutek, da uredita lastništvo parcele v odnosu do sedanjih lastnikov in tudi med vama dvema.
Potem pa gresta s svojimi predlogi in željami do arhitekta ali projektanta in odtlej bosta poimenovana »investitorja« (beseda vse pove!).
Bolj, ko bosta vedela, kaj hočeta, hitreje bo nastal končni izdelek. Posredovala mu bosta vse svoje zahteve in želje. Povedala bosta, katere prostore po namembnosti želita v hiši (npr. 2 otroški sobi, kabinet, veliko garderobo zraven spalnice staršev, shrambo za čistila, shrambo za živila, sobo za goste, garažo, ki bo iz hiše dostopna po suhem, delavnico za hišna popravila, pralnico/sušilnico, balkon iz spalnice, ...). Povedala bosta tudi svoje želje glede razgledov (npr. iz spalnice naj se vidi do morja, iz otr. sob pa ni nujno ali npr. spalnica naj ne bo obrnjena na to stran, ker je tam izvor hrupa, oz. karkoli bosta že opazila med pozornim opazovanjem parcele ob različnih urah dneva in letnih časih). Lahko mu predložita tudi kakšno risbico iz sketch-upa.
Dober arhitekt bo znal na osnovi tega narediti načrt, ki bo všečen tudi vama. Znal bo umestiti zahtevano namembnost v kvadrate in kvadrate na podano parcelo. Upošteval bo tudi vajine želje glede izgleda hiše, vendar tako, da bo hiša skladna s primorsko pokrajino in okoliškimi objekti.
Tlorise je težko komentirati brez skice parcele z označeno orientacijo, vrisanimi okoliškimi objekti, dostopom, nagibom terena.
Nekaj za vajino nadaljne razmišljanje:
- Če velikost parcele in lokacijske zahteve omogočajo, naj bo cela hiša samo pritlična. To je najbolj praktično (luksuzno). Nobenih stopnic do kleti in spalnice.
- Po prikazanih skicah naj bi bila klet vkopana v celoti. Dovoz v tako garažo bo zelo dolg in bo požrl veliko parcele in je neestetski. Avti sodijo pod nadstrešek v pritličje. Zraven je lahko še en manjši zaprt prostor (za delavnico npr.).
- Ali res potrebujeta sobo za goste? Koliko dni v letu bo naseljena? Če pogosto, razmišljajta o hišici za goste
- Posebna shrambe za čistila, sesalec in WC papir? Shramba naj bo dostopna iz kuhinje. V njej hraniš živila in tudi stvari, ki bi jih sicer v kleti (vloženo sadje in zelenjavo, šteke mleka (in piva) večje posode, pekače, metle, sesalec, ...). Police v shrambi so cenejše od kuhinjskih omaric (shramb).
- Kuhinja za cvrtje in peko v kleti! Tale se mi zdi res kronska! Živita na Primorskem! Tam se živi zunaj (v senci seveda), ne pa v kleti. Pozimi pa lahko v kuhinji mirno cvreš in pečeš ob vključeni napi in rekuperatorju.
- Pralnica v kleti! Razmišljajta, kako potekajo dejavnosti v hiši:
1. Umazano perilo mora priti do kleti. To je dokaj enostavno, če si omisliš jašek za perilo iz zgornjega nadstropja (kjer so spalnice in kopalnica) do pralnice, na kar je treba misliti že ob postavljanju tlorisa.
2. Nekdo mora v klet, da naloži perilo v stroj in starta pranje.
3. Nekdo mora v klet, da pobere perilo iz stroja.
4. Ker ne marata sušilca (ki bi bil zraven stroja), je treba perilo obesiti. Kam? V kleti? Na vrtu? Na balkonu?
S košaro navzgor po stopnicah do pritličja na vrt ali celo do balkona v mansardi?
5. Pobrano perilo je treba zložiti in zlikati. Kje se bo to dogajalo? Če bo perilo obešeno na balkonu, likalna deska pa v pritličju, to spet pomeni eno pot po stopnicah.
6. Perilo je treba raznositi po sobah. Če se je likalo v pritličju, mora sedaj po stopnicah navzgor in sedaj je končno krog zaključen.
Ko vse takole premisliš, je jasno, da pralni stroj v kleti ni najboljša varianta.
- Kurilnica je lahko tudi čisto majhna, če v njej stoji TČ z vgrajenim bojlerjem.
Edini problem v sodobni hiši mi je videti shranjevanje krompirja čez zimo
P.S.: Naša hiša je prisanjana do gradbenega dovoljenja. Sva se kot študenta za 2-3 leta naselila pri starših in ostala 20 let. Nam še sedaj ni nič hudega.
. Kaj vse se bo še spremenilo v teh letih pri projektiranju, v odnosih, v bla bla bla stvareh, je pa druga zgodba. Naj se najprej zbudi iz teh megalomanskih sanj o gradu nad oblaki (ne rečem, da ne bodo postale resničnost, vendar v mnogo manjšem obsegu
