Objave: 91
Teme: 17
Pridružen: Jun 2009
Ocena:
0
Pozdravljeni!
Zanima me, ali ima kdo kakšne izkušnje s temeljnimi ploščami z XPSom. Šlo bo za zelo nizkoenergijsko hišo (cca 2 litrska). Dimenzije cca 10,5m × 7,5m. Parcela je popolnoma ravna.
Kakšne so kaj cene takšnih temeljnih plošč z vsemi zemeljskimi deli? Torej do te faze, da se lahko na ploščo začne postavljati hišo.
Lp,
Uroš
Objave: 91
Teme: 17
Pridružen: Jun 2009
Ocena:
0
Zadeva je sledeča:
Hiša bo montažna (P+M) brez kleti blizu Savinje, tako da so tla verjetno precej prodnata. Izkopan material pa bo ostal na parceli za kasnejše urejanje okolice. Popisa del še nimam. Še kaj drugega?
Hvala in lp,
Uroš
Objave: 7114
Teme: 42
Pridružen: Dec 2006
Ocena:
34
urko,
za lažje preprečevanje toplotnih izgub bo verjetno "AB plavajoča plošča"?? :wink:
Ali imaš že narejen izračun Phpp-ja? V njem so, med drugim, podatki o XPS-u pod ploščo.
Projekt je že narejen? PZI-ji tudi?
Morda , kateri izvajalec ti bo postavljal domek?
Lep pozdrav
Objave: 644
Teme: 21
Pridružen: Nov 2009
Ocena:
0
Pod plavajočo ploščo je veliko bolje dati penjeno stekol 50do 60 cm. Ta material se ne poseda ni občutljiv na kemične vplive, ogenj in naravne škodljivce.., je pa hkrati toplotna in hidro izolacija, pa še veliko drugih prednosti ima..... Poglejte pod <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.misapor.si/ps/">http://www.misapor.si/ps/</a><!-- m -->
Objave: 176
Teme: 7
Pridružen: Oct 2006
Ocena:
0
Težava z izbiro izolacije temeljne plošče ni samo v tlačni trdnosti in vertikalnih obremenitvah, če ne gre za zelo težke oziroma visoke in velike objekte. Tako XPS kot penjeno steklo imata dobre performanse. Problem so možne horizontalne obremenitve - torej potres. Zato ne glejte samo tlačne trdnosti in cene, preverite, v katerem potresnem območju ste. Pri manjših objektih (t.j. enodružinske zgradbe) tudi to načeloma ni problem, če pa ste v Posočju in Ljubljani, pa je morda bolje, izolacijo proti tlem reševati drugače in se maksimalno prilagajati temeljenju tako, da bo v skladu s potresno varnostjo - morda se odpovedati tudi temeljni plošči, ki jo je najlažje toplotno izolirati. Preveriti pri geomehaniku in statiku, ker se pri "infrastrukturi" ne špara!
Objave: 881
Teme: 53
Pridružen: Mar 2007
Ocena:
1
V novem predlogu zagona o gradnji je za take primere predpisana postavitev table "Mravljincem zajtrk prepovedan!". Baje se že pripravlja ustanovitev nove agencije, ki bo pregledovala postavitev tabel.
Sicer pa je pomembno, da ima uporabljen XPS predpisano trdnost. Pa Baksus ima prav glede potresne ogroženosti.
Objave: 176
Teme: 7
Pridružen: Oct 2006
Ocena:
0
Za tiste, ki jih zanima porabljena energija in izpusti CO2 pri produkciji EPS:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.foam-control.com/downloads/brochure/Foam-Control-EPS-Life-Cycle-Analysis.pdf">http://www.foam-control.com/downloads/b ... alysis.pdf</a><!-- m -->
Objave: 20
Teme: 1
Pridružen: Nov 2010
Ocena:
0
@Baksus: A lahko malo bojle razložiš. kaj si mislil s tem: ... in se maksimalno prilagajati temeljenju tako, da bo v skladu s potresno varnostjo - morda se odpovedati tudi temeljni plošči, ki jo je najlažje toplotno izolirati...
Objave: 176
Teme: 7
Pridružen: Oct 2006
Ocena:
0
Nisem strokovnjak za protipotresno gradnjo, tako da se za točna razmerja med nihajnim časom in horizontalnim pritiskom raje obrni na profesionalce; gre pa v bistvu za to, da se način temeljenja prilagodi možnim (pričakovanim) potresnim stopnjam, istočasno jemajoč v obzir sestavo zemljine ter lastnosti objekta (višino, tlorisno površino, težo in način ojačitve). V območjih z nizko potresno stopnjo je npr. za enodružinsko hišo temeljna plošča odlična in toplotna izolacija pod njo ne predstavlja nevarnosti prevelikega zdrsa objekta v primeru potresa. V območjih z verjetnostjo močnega potresa pa temu ni nujno tako, prav tako je treba istočasno preveriti tudi zemljino. Zlasti pri velikih in visokih objektih je nujno, ne biti pameten in se zanašati na logiko in zdravo pamet. Hotela sem samo opozoriti na dejstvo, ki ga v iskanju najcenejše variante negradbeniki, pa če smo še tako izkušeni, radi pozabljamo - ni vsak način temeljenja avtomatično primeren za vsako področje, vsak objekt in vsako zemljino - zato pa imamo geomehanike, statike in gradbenike.
Objave: 18
Teme: 0
Pridružen: May 2008
Ocena:
0
Živjo,
Kot sem enkrat že zapisal, je po mojem mnenju edina pametna opcija uporaba penjenega stekla pod ploščo. Gre za trajen in naraven material, pa še kemično inerten je.
Ena izmed napak, ki se večinoma izvede v samogradnji ali gradnji brez kvalitetnega nadzora je to, da se pozabi na mejo zmrzovanja, ki mora biti med 80 in 90 cm. Z XPS-om je to kar problem. Pri penjenem steklu pa se to mejo zlahka doseže, brez dodatnih stroškov.
Kar se pa tiče potresa je temeljenje na plošči dosti bolj varno kot linijsko temeljenje.
Srečno!
Objave: 176
Teme: 7
Pridružen: Oct 2006
Ocena:
0
Meja zmrzovanja se določa glede na klimatske pogoje in globino vkopa. Pogrešam kak komentar, npr. testnih rezultatov na zdrs objekta pri horizontalnem pritisku, če temeljno ploščo izoliramo s penjenim steklom, v primerjavi z zdrsom pri drugih tipih toplotne izolacije. Ne verjamem, da obstaja gradivo ali izolacija (hidro ali termo), ki je edina primerna za vse pogoje, vse načine gradnje in sploh v vseh razmerah. Zlasti postanem sumničava, če je tako čudežno sredstvo povrhu še brez težav pri vgradnji, v vedno enaki kakovosti izvedbe in še poceni povrhu.
Kje je catch?
Objave: 18
Teme: 0
Pridružen: May 2008
Ocena:
0
Ja, s penjenim steklom dosežemo mejo zmrzovanja brez dodatnih plasti in urejevanjem gradbene jame. če seštejemo:
- keramika 2 cm
- estrih 6 cm
- izolacija 6 cm
- betonska plošča 30 cm
- penjeno steklo 50 cm
torej pridemo od tlaka do spodnjega roba 94 cm. če je pritličje cca 10 cm nad terenom je potem globina 84 cm, kar je uredu.
pri XPS-u je pridemo za enak učinek na globino 60 cm pod terenom, kar je problem.
Objave: 11
Teme: 2
Pridružen: Dec 2010
Ocena:
0
Moram dodati svoje mnenje, glede na to, da sem sam izvedel temeljenje z XPS-om. Problema z zmrzovanjnem pod temeljno ploščo ni, ker XPS ne polagamo na zemljino, ampak na plast zbitega nasutja v debelini 30-60 cm (odvisno od nosilnosti podlage) in tako zlahka pridemo pod mejo zmrzovanja. Nasutje (gramoz) pa seveda je zmrzlinsko odporno.
Lp Peter