[Anja]

Zakaj k izravnavi meje? Povsem nepotrebno in večja možnost, da pride do spora. Najbolj enostavno je, če že od nekdaj uživata določeno mejo v naravi, da se ta meja evidentira takšna kot je in to brez izravnave meje. Konec koncev se ureja meja med sosedoma in če se strinjata z mejo kot jo uživata, ne vem zakaj bi izravnavali mejo in s tem bi stranka morala plačati več.

Če je natančnost podatkov zemljiškega katastra dovolj majhna, torej da tako predlagana, kot pokazana meja, ležita znotraj natančnosti katastrskih podatkov, potem je seveda ureditev možna.

[Žerjavar]

potem bi bila izravnava meje zgolj dodaten strošek za naročnika storitve, rezultat pa enak.

Tu se povsem strinjam s tabo. Ne poznam besedila zakona, moje mnenje je tako: Zemljiška knjiga in kataster je ustanovljen in v korist predvsem državi za pobiranje davkov (dajatev). Državljanom so iz te evidence ponudili majhen košček, kot pomoč pri reševanju lastniških sporov. So jih pa v ta namen obremenili z neprimerno visokimi stroški, glede na koristi. Ob lastniških sporih si sodišče uslugo pošteno zaračuna. Ali ni v tem računu tudi strošek vodenja evidenc? Trdim, če imam pravnoveljavno pogodbo o nakupu parcele, je parcela moja, ne glede na državno evidenco. Zakaj bi moral jaz to spremembo prijavljati in predvsem plačevati. Če mi je državni organ pogodbo potrdil, je stvar države, kako bo spreminjala podatke v svoji evidenci. Ob potrditvi pogodbe pa bi naj plačal samo stroške potrditve, ne pa posledičnih sprememb v evidencah, ki so v interesu države.

V tem smislu bi tudi predlagal spremembo postopka pri delitvi parcele v dva ali več kosov, ali pri združevanju več parcel v eno. Lastnik postavi označbe novih meja (mejne kamne), nariše skico in določi velikost površine (lahko najame amaterja ali profesionalca). Prijavi spremembo (brez plačila stroška). Če hoče imeti država točne izmere, naj pošlje geometra na svoj strošek. Nekdo poreče, površine ne bodo točne - tudi sedaj niso točne.

[susa]

se strinjam s tabo žerjav pri zadnjem članku.
Mislim, da je bolj važno kdo ima zemljo v posesti kot pa cela gora papirjev.
Recimo, da kdo gre v tožbo za priposestvovanje pa lahko rečem, da bo težko uspel.
Lastnik,ki želi zemljo nazaj, ki jo ima v katastru ima tudi veliko stroškov in težav, da zemljo pridobi nazaj, ki je nima v posesti, če se uživalec brani.

Ko prideš na geodetsko rečejo, da velja uživalna meja.
Ko prideš na sodišče velja ZK in kataster.
Ko pride geodet na teren velja kataster, postavi novo mejo po katastru sosed vloži tožbo za motenje posesti in sodišče določi odstranitev novo postavljene meje. In spet smo na začetku v nekem začaranem krogu.

[Žerjavar]

Mislim, da je bolj važno kdo ima zemljo v posesti ko

V to debato se nebi spuščal. Sem prepričan, da si je ločenje pojmov last in posest izmislilo sodišče in odvetniki, da bi več zaslužili. Ni mi bilo nikdar jasno, kaj pomeni, da imaš zemljišče v posesti, nimaš pa je v lasti. Če to pomeni, da ga koristiš, pomeni da ga imaš v najemu - četudi brez pogodbe, brez plačila najemnine, brez soglasja lastnika. O pravicah najemnika pa vemo, kakšne so.

[Iva_d]

Naj najprej povem, da imata ureditev meje in izravnava meje popolnoma drugačen cilj oz. namen.

Ureditev meje naroči eden (no ja, lahko jih tudi več, ampak zgolj zaradi delitve stroškov) in cilj te je določitev meje v naravi po podatkih katastra. Ko geodet predlaga mejo, lahko lastniki pokažejo svojo. Če je slednja v mejah natančnosti katastrskih podatkov IN se strinjata OBA lastnika parcel, potem se lahko meja uredi po pokazani meji. Če se ne strinjata oba, se v zapisnik zapiše in v skico zariše, kakšna je predlagana meja in kakšna je pokazana meja, nato pa so lastniki, ki se jih ta meja tiče, vabljeni na ustno obravnavo na geod. upravo. Če se tam ne doseže soglasja (vendar še vedno ne sme soglasna meja odstopati od katatatrske glede na natančnost), se tistemu, ki oporeka (od geodeta) predlagani meji, vroči poziv, da vloži tožbo v določenem roku. Če tega ne stori, se smatra, da se strinja.

Izravnava meje pa pomeni ureditev meje in nato izravnavo le-te tako, da lahko lastniki čim bolj izkoristijo svojo parcelo (npr. če je bila meja cik-cak, se jo da na ta način poravnati in lahko kosiš naravnost in ne cik-cak ). Tu morata z izravnavo (in tudi ureditvijo meje, če še ni urejena) soglašati OBA in ponavadi tudi geodetsko storitev financirata oba lastnika. Treba je vedeti, da tudi v tem primeru geodet pokaže mejo, potem pa lastnika lahko določita, kako bi jo bilo smotrno izravnati (seveda imamo pogoje: max. površina izravnave je 500m2 ALI 5% manjše parcele - če ti pogoji niso izpoljnjeni, geod. uprava elaborat zavrne, saj bi prišlo v nasprotnem primeru do prometa z nepremičninami brez plačila davkov).

Vsekakor smo geodeti, poleg tega, da smo strokovnjaki, tudi ljudje in če vidimo, da je obstoječa ograja nesporna in da je v mejah natančnosti katastrskih podatkov, potem predlagamo, da meja (še naprej) poteka po ograji in ne delamo sporov. Vendar pa je včasih ograja sporna ali pa nekih naravnih mej v naravi ni in je potrebno delati po podatkih, ki jih imamo, in seveda po zdravi pameti :wink:

Lp, Iva

[Iva_d]

In pa še tole...

Posest je zelo težko dokazljiva, saj je treba dokazati, da si del zemljišča užival v dobri veri, se pravi si bil prepričan, da je tvoje in se je sosed s tem strinjal, ne pa oporekal.

Sicer pa so to res sodniške in pravniške zadeve, tako da se v detajle ne bom spuščala, ker nisem iz tega foha

[susa]

Iva_d hvala za lepo razlago.
To kar si napisala sem približno že vedel, po tvoji razlagi pa vem še bolj točno.
Zanima pa me samo še to ali geodet mora nujno na terenu povedati kako točen je kataste oziroma koliko je lahko odstopanje od katastrske meje.
Ali ima to kje zapisano, ali sam izračuna natančnost ali mu ta podatek da geodetska uprava?

Naj pa povem, da so kataster leta 1825 risali med hišami, na boljiši zemlji bolj točno v gozdu pa tako, da so izmere opravili čim hitreje in se niso ozirali na 10 m ali več.Vodotok je na enem delu vrisan 10 m stran kjer dejansko je drugod pa od 0-10m. Vrisan je na vrh skalnatega pobočja :wink: kjer ni tekel nikoli vsaj 10000 let ne. Tam pa so ga vrisali po mojem mnenju zato, ker je tam res lepa točka, da so videli gor in dol po potoku čim dlje.

Pred 20 leti smo pri nas imeli sodnega izvedenca, ki je izmeril natančnost del zemljišča. Skrajni zahod parcel in skrajni vzhod parcel se točno ujema v dolžini 400m glede meje v naravi in katastru. To se pravi, da je v tej dolžini ravno prav zemlje glede na kataster. Vmes pa je več parcel, ki pa odstopajo od lege na katastru.
Potem je geodet odmeril parcelo vse ok meritev ok. ampak samo jaz vem, da ima sosed, ki je na začetku 8 m več zemlje kot je v katastru potem parcela, ki se je odmerila je točna, potem pa par parcel ki imajo 8 m premalo zemlje glede na kataster, če gledamo na linijo, ki sem jo prej opisal.
Kako bi recimo lahko geodet zarisal točno parcelo ki ima 8 m več.
A bi prerezal katastrski načrt in ga samo na tem delu podaljšal za 8 m. na drugem konci kjer pa je manj zemlje kot jo je v katastru pa izrezal za 8 m. Kar koli bi drugače popravljal pa se točki na zahodu in vzhodu nebi več ujemale.
Po mojem je za nas laike bolje da vemo čim manj :wink: vsaj za geodete je bolje, da ne pride do pretežkih vprašanj. :oops:
lep pozdrav.

[matjaz80]

Ko geodet predlaga mejo, lahko lastniki pokažejo svojo. Če je slednja v mejah natančnosti katastrskih podatkov IN se strinjata OBA lastnika parcel, potem se lahko meja uredi po pokazani meji.

Iva glede natančnosti katastrskih podatkov si lahko vsak geodet malo drugače razlaga. Zakaj npr. vztrajati pri katastrski meji in ne predlagat mejo, ki jo pokažeta mejaša (pa recimo, da je izven meje natančnosti). Zato je pomembno predvsem, da geodet postopa tudi iz človeškega vidika (ter finančnega) do udeležencev v postopku.

[Žerjavar]

Zakaj npr. vztrajati pri katastrski meji in ne predlagat mejo, ki jo pokažeta mejaša (

Če lahko mejaša složno pokažeta mejo, čemu sta sploh klicala geometra? To mejo bi trajno označila, da bodo še vnuki vedeli kje je. Če pa država želi vedeti, kje je meja, pa si jo naj pride ogledat in izmerit.

[Iva_d]

Če lahko mejaša složno pokažeta mejo, čemu sta sploh klicala geometra? To mejo bi trajno označila, da bodo še vnuki vedeli kje je. Če pa država želi vedeti, kje je meja, pa si jo naj pride ogledat in izmerit.

V bistvu se ponavadi ne strinjata ali pa nista prepričana in zato naročita ureditev. Pa tudi, če sama postavita mejnike, npr. čez 10 let eden umre, nekdo podeduje njegovo parcelo in želi uredit mejo - geodet jo bo uredil glede na katastrske podatke; če pa stari mejniki odstopajo od geodetove meje v mejah natančnosti, potem se lahko geodet odloči, da mejniki ostanejo - v nasprotnem primeru jih je potrebno odstraniti in geodet zabije nove.

Predvsem gre tukaj za to, da se lahko na enem delu parcele 2 soseda strinjata, na drugem delu pa sta dva v sporu. In če bi geodet delal na pamet in dal mejo (ne glede na ujemanje s katastrsko mejo) mejo, ki jo pokažeta soglasna soseda, potem bi, ko bi urejal mejo (npr. nek drug geodet čez 2 leti) na drugem koncu parcele moral upoštevati, da je ta meja urejena in iz nje izhajati, saj predvideva, da je bila urejena pravilno. Torej če je bila soglasna meja npr. premaknjena za 2 metra, se tudi tu meja premakne za 2 metra. Problem nastane, če ima tudi sosed št. 1 že na drugem koncu urejeno mejo - kako boš potem stisnil ti 2 parceli (vsako moraš potem skrajšat za 1 meter, ker drugače ne gre, in potem pride do spora). Zaradi takih primerov kakšnih manjših parcel v naravi sploh ni, na papirju pa so :? groza!

V priponki je nazorna slika... in komentar k sliki je:
Črna in modra meja sta že urejeni, urediti pa moramo rdečo (sporno) mejo. Jaz bi v takem primeru poskusila ugotoviti, kje ni bilo pravilno izpeljano (v tem primeru je to meja med lastnikoma 2 in 3 - modra barva) in bi to na obravnavi pojasnila. Potem pa, če se lastnik 1 in 2 nebi nikakor mogla dogovoriti za neko sredinsko varianto (ugodno in nesporno za oba), bi pa uredila mejo med njima, tako da bi lastnik 1 imel pošteno in pravilno urejeno mejo. V takih primerih smo geodeti itak nasankali, ker je bila že modra meja urejena napačno in moramo vleči to napako naprej :x

Ne glede na to, če se trenutno razumete s sosedom, lahko pride čez čas do spora, če meje niso urejene in kot take evidentirane v katastru. Sosed lahko parcelo proda ali pa se lahko v hišo vseli njegov sin, ki ima preprosto žleht ženo in ta naredi veeelik spor. Največ takih primerov je, če sta soseda celo brata in potem se eden od njiju oženi z žleht žensko in se brata na smrt skregata zaradi (žene in) meje. Veliko je takih primerov v Sloveniji :?

Pa da ne bo pomote, sama se ženska, ampak vseeno žleht ženske javno obsojam brez dlake na jeziku. Tudi strankam, ki se npr. ne morejo odločiti, ali bi parcelo že kar razdelili na 2 dela in napisali, kateri del priprada kateremu sinu, svetujem, da to storijo čimprej in bo zaradi tega manj družinskih sporov, ki nastanejo pri deljenju dediščine. Ker parcela, ki ima 2 ali več lastnikov, ki nimajo enakega interesa (nobeden pa nebi rad svojega deleža prodal), je "mrtva" zemlja.

Lep sončen dan še naprej, Iva

[susa]

Zanima pa me samo še to ali geodet mora nujno na terenu povedati kako točen je kataste oziroma koliko je lahko odstopanje od katastrske meje.
Ali ima to kje zapisano, ali sam izračuna natančnost ali mu ta podatek da geodetska uprava?

hvala, l.p.

[Iva_d]

Geodet vam mora povedat, kakšna je natančnost in kakšno je lahko odstopanje. To je tudi zabeleženo v zapisniku, ki vam ga na terenu prebere oz. vam pove dejstva, ki so v zapisniku navedena.

Natančnost in možno odstopanje geodet sam izračuna na podlagi podatkov, ki jih dobi od geodetske uprave (arhiv elaboratov, katastrski prikaz) in terenske izmere.

[tico]

tisto glede penosa napake pa ne vem če drži popolnoma... a se geometer ne pozicionira na neke fiksne izmerjene točke (cerkev, železnica,...), v primeru ko pa le teh ni, pa si zabeleži točke okoli merjenega področja, jih obdelav pisarni in nato glede na meritve in podlago zopet prenese v naravo...

[Hanzi]

mah geodeti:
sosed je pred 25 leti naročil parcelizacijo parcele. Kot mejaš je bil vabljen dedek.
pri ponovni ugotovitvi meje pred kratkim smo ugotovili, da so takrat mejo z roba privat ceste premaknili na sredo ceste(saj 70+ let starega človeka brez šol ni težko prepričat da ia geometer prav), da pa je sosed lahko še nekoliko bližje javni poti zidal (predvidevam da se je izognil soglasju) je v katastru premaknil javno pot za 5-10 metrov.
Do takrat je bila javna nekategorizirana pot približno točno narisana, sedaj pa je zamaknjena 10m(posekal ovinek čez grič visok 5m s stoletnimi drevesi).
Kako za vraga je lahko to geodet naredil? ker drugače kot po naročilu pokojnega soseda ne vidim razloga da bi to naredil.
ko sem pri zadnji meritvi vztrajal da bi se cesta dejansko vrisala(jaz bi zgubil del parcele) se to ni dalo, oziroma za to ni bilo "naročila" s strani sosede ki je naročila ureditev.
ker podpisa ni, bom na ustni obravnavi povedal kar sem tule napisal, pa da vidim kaj bodo rekli na GU.

[Iva_d]

Geodet se postavi na točke z državnimi koordinatami, to pa so lahko tiste, ki ste jih omenili (v "starem" Gauss Kruegerjevem koordinatnem sistemu - poligonke, cerkve itd.) ali pa točke, ki so določene z GPSjem. Gauss in GPS koordinate so med sabo zamaknjene in povezava med njimi je znana, tako da se da vsak trenutek preračunati iz enih v druge in obratno - gre le za prilagoditev našega koordinatnega sistema (Gauss) na evropski (GPS).

Geodeti vedno merimo iz zgoraj omenjenih točk, vendar pa določitev meje ni tako enostavna. Če ima mejnik koordinate v enem izmed teh dveh koordinatnih sistemov in so bile te določene z natančnostjo +- 4 cm, potem to ni več ureditev meje, ampak je "zgolj" označitev meje ali, po domače povedano, prenos že urejenih mej v naravo (npr. zaradi poškodovanja mejnika ali pa če ga ne najdete itd.). Ureditev meje pa pomeni, da je treba mejo na podlagi obstoječih podatkov (starih izmer in že urejenih mej) določiti, ne pa samo prenesti v naravo.

Če je geodet vesten, gre pred samo ureditvijo meje na teren, da izmeri, kakšno je dejansko stanje (kje so naravne meje - npr. gozd, potok; kje so umetno ustvarjene meje - npr. cesta, ograje, žive meje, kako so orane njive; kje so že urejene meje) in na podlagi vsega tega geodet vklopi arhivske podatke (načrti prejšnjih izmer itd.) na dejansko stanje. Tako ugotovi, kakšna so odstopanja trenutnega uživanja (dejanskega stanja) od arhivskih podatkov in kolikša je natančnost določitve dela meje glede na arhivske podatke.

Geodet naj bi šel torej za ureditev meje 2x na teren - prvič na predizmero in nato še drugič na obravnavo, kjer so prisotni vsi lastniki.