Objave: 202
Teme: 21
Pridružen: Sep 2007
Ocena:
0
Zanima me, kakšna velikost polen - debelina - je najprimernejša za takšne kotle. Kurim ga slab mesec in se mi zdi, da predebela polena niso najprimernejša. Izkušnje kakšnega uporabnika/ugotovitve iz prakse?
Objave: 434
Teme: 14
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
Po mojem mnenju velja za vse kotle na polena enako: najdaljši rob prereza polena je 10 cm.
Objave: 202
Teme: 21
Pridružen: Sep 2007
Ocena:
0
Ja, mislim, da bo kar držalo, sem na netu našel navodila, v katerih je predpisana debelina med 8 in 12 cm. Hmmm, bo treba malo sekat :evil: :evil:.
Moram še nekako preveriti vlažnost drv (večinoma drevesa, ki so že v gozdu stala posušena, nato so se cepljena in nažagana sušila 1 leto).
Objave: 202
Teme: 21
Pridružen: Sep 2007
Ocena:
0
Saj pogorijo že, to ni problema. Zanima me, zakaj je predpisana debelina 8-12 cm (Phlox pravi v njegovem primeru 10) - je to zaradi učinkovitejšega uplinjanja posameznih polen? Nekajkrat prej sem naložil več debelih polen skupaj in se mi zdi, da je kotel nekako spal, ko jih je prebavljal, da ni bilo pravega učinka...
Objave: 693
Teme: 12
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
Sam imam Fröling-a. Tu v navodilih piše naj bodo spodaj manjši, zgoraj pa večji. Za te manjše priporočajo 10cm, za večje pa ne piše nič. Ko kotel z manjšimi pride na temperaturo, potem tudi večji zgorijo B.P.
Objave: 134
Teme: 8
Pridružen: Nov 2007
Ocena:
0
Mah, prebavi vse. Jaz sem dal v svojega Wvterma za probo enega debeluha s stranico vsaj kakih 30 cm. Ostalo ni nič, kot ponavadi :mrgreen: . Ne se sekirat, če so drva bolj debela, samo da mokra niso :wink:
Objave: 68
Teme: 0
Pridružen: Oct 2008
Ocena:
0
Ojla.
Fora debelih polen je, da lahko zamašijo luknje v izgorevalno komoro in se potem peč "zaganja". Jaz prakticiram tako, da jih dajem v peč proti koncu in jih založim še z nekaj tanjšimi. Vsaj tretino drv imam dosti debelejših od predpisanih, pa ni problemov.
Lp. Miran
Objave: 491
Teme: 12
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
Pozdrav
Debela klana niso problem, debelejši okrogli pa je. Problem nastane zaradi oglja, ki se naredi okoli polena. Oglje je odličen izolator, ki zadržuje toploto, ki bi prodirala v notranjost polena in omogočalo pirolizo. Poglejte si kakšno debelo poleno na kresovanju zunaj ožgana in vsa rebrasta v notranjosti pa čvrsta posebej če je okroglica.
lep pozdrav
Objave: 330
Teme: 16
Pridružen: Feb 2008
Ocena:
0
Kakšna drva kurim, se vidi na priloženih fotografijah. V kurilnici ima dva prekata, kamor spravim dober meter drv. V enem sušim, v drugega pa koristim. Na fotografiji je stanje, ko sem ravno napolni desni prekat in to v snegu. Drva so površinsko še malo mokra, a bo čez nekaj dni vse v redu.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://matej.amebis.si/drva/kur1.jpg">http://matej.amebis.si/drva/kur1.jpg</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://matej.amebis.si/drva/kur2.jpg">http://matej.amebis.si/drva/kur2.jpg</a><!-- m -->
L. P.: Goba
Objave: 202
Teme: 21
Pridružen: Sep 2007
Ocena:
0
Veliko je govora o tem, da morajo biti polena čim bolj oz. popolnoma suha, starana dve leti ...
V navodilih proizvajalca za moj kotel piše: "Predpisano gorivo je les v polenih, suh, premera 80-120 mm, staran vsaj dve leti, z deležem vlage med 12 in 20 %..." oz. da mora biti vsebnost vode v lesu najmanj 12 %.
Ali kdo ve, zakaj takšna zahteva? Kakšno vlogo ima to pri pirolizi? Zakaj naj ne bi veljala popolnoma suha drva? OK, saj vem, da skoraj nobena niso popolnoma suha, ampak me vseeno zanima.
Objave: 683
Teme: 2
Pridružen: Sep 2008
Ocena:
0
Naravno sušen les skoraj ne more imeti manj kot 12% vlage, to je na meji s suhimi žagarskimi odpadki od kakšnim mizarski delavnic. Ko kuriš le te, se kotel hitreje segreje, in žge kot nor. Če kotel nima lambde očitno ni priporočljivo kuriti tako suhih ostankov, saj je lahko v izpuhu prenizek ostanek kisika, komora pa lahko dokalj hitro dobesedno razpade.