[firbc]

Ali je res, da naj ta rekuperator ne bi zadostoval za pridobitev subvencije Ekosklada? Ker da nima 85 % izkoristka ...

Še enkrat sprašujem če kdo mogoče ve, kako je s tem ...
Ker Lossney naj bi imel izkoristek 77 %, od enega proizvajalca montažnih hiš pa smo dobili informacijo, da je za subvencijo potrebnih minimalno 85 %.
Oni zato vgrajujejo Drexel un Weiss Aerosilent. Ima mogče kdo ta sistem?

[Tone]

Ti izkoristki so za lase privlečeni. Ponavadi jih podajajo pri povsem nerealnih pogojih, predvsem pri enormni vlažnosti, ki izkoristek drastično dvigne.
Pri Lossney je dodaten problem vračilo vlage, ki ti v bistvu poveča energetski izkoristek, če ga pa meriš kot se ga meri (toplotnega pri vstopnem zraku), se pa zmanjša. Skratka realno več, po meritvah manj kot ostali, ki ne vračajo vlage.

V glavnem bolje pozabiti na te cifre, če pa je od tega odvisna subvencija pa bogpomagaj.

[telmos]

Za Lossneya se dobi subvencija, le pravilnega je potrebno izbrati.

[firbc]

Za Lossneya se dobi subvencija, le pravilnega je potrebno izbrati.

Tale verjetno ni pravi, kajne? Lossnay LGH-50RX5 E
Imamo ga namreč v eni izmed ponudb, čeprav smo izrecno rekli, da bi kandidirali za sredstva iz Ekosklada ...

[vd]

Spodaj je passiv institut certifikat za D&W. Razvidni so precej nižji izkoristki kot jih navaja proizvajalec (mimogrede - pri vseh proizvajalcih je tako):

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.passiv.de/01_dph/UntBH/HerstLi/02Haust/Lueft/Zertif/Z_drexel-weiss_aerosilent-topo.pdf">http://www.passiv.de/01_dph/UntBH/Herst ... t-topo.pdf</a><!-- m -->

Tole je kolikor mi je znano bolj ali manj podobna naprava kot v D&W kompaktnih enotah aerosmart; sicer je pa tudi tam izkoristek primerljiv:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.passiv.de/01_dph/UntBH/HerstLi/02Haust/Komp/Zertif/Z_DrexelWeiss_aerosmart-m.pdf">http://www.passiv.de/01_dph/UntBH/Herst ... mart-m.pdf</a><!-- m -->

nekje najboljši po passiv.de pa je Paul Thermos, ki gre čez 90%! <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.passiv.de/01_dph/UntBH/HerstLi/02Haust/Lueft/Zertif/Z_Paul_thermos-200-DC.pdf">http://www.passiv.de/01_dph/UntBH/Herst ... 200-DC.pdf</a><!-- m -->
Seveda pa je cena temu primerna.

Mimogrede na ekoskladu upoštevajo tudi druge meritve, ne le Passiv instituta, samo morajo imeti za seboj nek verodostojen standard, ki je v brošuri, ki predstavlja tehnične podatke naprave tudi naveden. Vsaj meni je bilo tako rečeno.

[Tone]

Ma karkoli pogledam od tega PH instituta me pojezi. Kje je tu pri toplotnem izkoristku navedena vlaga, bi vsaj napisali pri vlagi, kjer še ne pride do kondenzacije, ampak to je spet brez veze, ker v realnosti prihaja do kondenzacije.
Sploh pa Lossney-a ne moreš vrednostiti po toplotnem izkoristku, razen če vlage v bistvu ni, ampak to je pa še dlje od realnosti.

[soplmed1]

Jaz mislim, nisem pa tega nikjer zasledil, da pri PH inštitutu izvajajo meritve le pri pogojih, kjer je vlage dovolj malo, da ne pride do kondenzacije oz. je absolutna vlaga odpadnega zraka enaka absolutni vlagi svežega zraka.

To pa je za njih pravzaprav najlažje, saj s zaprtim zračnim krogom zagotovijo resnično enaki pretok zraka tako svežega kot odpadnega zraka. V tem zračnem tokokrogu pa imajo le še grelec in ghladilnik. Če pa je v tem zraku kaj preveč vlage, pa se ta kondenzira na hladilniku in tam tudi ostane, seveda dokler se temperaturni pogoji ne spremenijo. Tako kroži zrak, ki ima vedno enako absolutno vlago oz. ne prihaja do dodatne kondenzacije, kot tudi ne do izhlapevanja že kondenzirane vlage. Simpl izvedba, le realnih pogojev ni

Pravzaprav pa se da učinek kondenzacije kar izračunat. Ko bom utegnil, bom napisal formulo.

[vd]

Ja, kolikor vem vlage res kaj dosti ne upoštevajo. Ko sem jih spraševal kako je z računanjem izkoristkov za Santos 370, če je notri kocka s prenosom vlage, sem dobil odgovor da se tega ne upošteva posebej oz. da tega oni ne merijo in tudi ni mogoče vpisat v PHPP. Primer Santos 370 DC - različni izkoristki:

- po PH-institutu: 84%
- navedba proizvajalca (piše po standardu EN 308 (kaj je to?)): 92,7 %
- navedba proizvajalca pri kocki z izmenjavo vlage ("glede na latentno toploto
vodnega kondenzata v toku izrabljenega zraka"): do 127 %

Kaj naj torej človek vzame kot pravo vrednost? No za ekosklad zadošča uradna meritev proizvajalca - torej 92,7%...

Pozitivna stran PH-meritev pa se mi zdi, da so meritve med seboj primerljive vsaj za rekuperatorje, ki nimajo izmenjave vlage. Se morda motim?

[Tone]

Če ima soplmed prav in bi rekel, da ima, potem njihove meritve primerjalno kažejo nek izkoristek rekuperatorja. V praksi je zaradi latentne toplote izkoristek v nekaterih pogojih večji. Pri izmenjevanju vlage pa seveda tak test ne kaže realnega izkoristka. Če pri takih rekupeeratorjih primerjamo izkoristek glede na navadne, lahko pridemo krepko čez 100%, kar bo vir naslade kritičnih forumašev.

Kaj torej upošteva Ekosklad, PH ali proizvajalca?

[vd]

Tone, s tem vprašanjem sem se pri prijavi ukvarjal tudi sam. Odgovor je bil naslednji: Ekosklad upošteva vrednost proizvajalca v kolikor je meritev izvedena po nekem standardu (ni eksplicitno zahtevan določen standard), ki je pri meritvi tudi naveden. Ne upošteva pa te meritve če gre le za reklamno vrednost brez navedbe standarda po katerem je bila opravljena meritev.

Za vrednosti nad 100% (pri izmenjavi vlage) pa sem dobil odgovor naj se pozanimam pri PH-institutu, če jih smem uporabiti v PHPP. Odgovor PH-instituta je bil, da to ne gre, ker oni tega ne merijo in ta vrednost za PHPP izračun ni primerna. Skratka latentne toplote kondenza se ne sme upoštevati v izračunu, čeprav ima v praksi stvar pozitiven učinek.

[vd]

Prilagam še izvleček odgovora, ki sem ga dobil od predstavnika PH-instituta, ko sem spraševal kako v PHPP upoštevati Santos z rekuperatorsko kocko z izmenjavo vlage:

The heat exchangers with and without humidity recovery can have a fundmentally different geometry because the different materials cannot be processed in the same manner (folded, welded, etc.). Therefore I don't feel able to give you an assessment.

As a first approximation, you may resort to a report from the Swiss LTH (Luzern?), which claims that units with humidity recovery are currently approximately 10 percent less efficient than those without humidity recovery. There may be an energy bonus for the humidity recovery, on the other hand

[Tone]

Če meriš izkoristek po metodi konstantne absolutne vlage, naj bi bil izkoristek rekuperatorjev z izmenjavo vlage enak kot pri običnih, z upoštevanjem latentne temperature ob kondenzaciji pa bi rekel, da je razlika še večja - v korist običnih, kar je zavajajoče.
Če bi bil PH resna inštitucija, bi moral podajati oba izkoristka in to pri realnih pogojih, pri izračunih hiše pa upoštevati energetski izkoristek, saj samo ta zares šteje.

[rrejc]

Pozdravljeni,

obujam temo s parimi vprašanji:

V ponudbi za prezračevanje imam naslednje (glavne) komponente:

Rekuperator Mitsubishi lossnay LGH-25RX5E
Kanalska klima PEAD-RP50EA + zunanja enota SUZ-KA50VA
Kontrola PAR-30 MAA

Na forumu sem že bral (predlog Telmosa), da bi bilo bolj smiselno vzeti rekuperator, ki je eno stopnjo bolj močen, torej LGH-35RX5E s katerim naj bi tudi pridobil subvencijo Ekosklada.

Sedaj pa me zanima:

1.) Če prav razumem ima rekuperator/ventilatorji štiri stopnje delovanja (govorim za močnejšega): ExtraLow/Low/High/ExtraHigh (115/210/350/350 m^3/h). Zanima me kaj je razlika med stopnjo High in ExtraHigh? Ali je te stopnje mogoče na kakšen način nastavljati?

2.) Kolikor vem kanalska klima dela z precej večjimi pretoki zraka. Ali klima potem deluje s takim pretokom zraka kot rekuperator, ali je dodan še notranji zrak? Če je dodan še notranji zrak ali je pretok zraka skozi cevi premočan - ali piha? Zgoraj navedena klima ima npr. min. pretok 810 m^3/h kar je precej več kot rekuperator.

3.) Glede na to, da gre (če prav razumem) zrak vedno skozi klimo (tudi takrat, ko ni prižgana) ali to kakorkoli vpliva na klimo - na njeno življensko dobo?

4.) Ali lahko v ceveh (dovodnih v sobe) pride do kondenzacije (bi rekel, da ne)?

5.) Na internetu sem bral, da skupni kontroler (za klimo in rekuperator) nima vseh možnosti za kontrolo rekuperatorja. Katere so te možnosti (nisem našel nič pametnega), ki jih zgoraj omenjeni kontroler nima, ima pa jih ločeni kontroler?

6.) Glede na to, da se mislim ogrevati s TČ (zrak/voda) ali je bolj smiselno vzeti samo rekuperator (bodisi Lossnay-a ali katerega drugega) in se hladiti s konvektorji (enega v pritličju, drugega v mansardi)?


Hvala za odgovore

[Tone]

Jaz bi dal čim manjšo kanalsko klimo oziroma tako, ki lahko deluje pri čim manjšem pretoku. Sicer pa kdaj jo boš uporabljal, pozimi za razvlaževanje in ob dodanem notranjem zraku za hlajenje, ali tudi pozimi za gretje.
Ker imaš zemeljski kolektor bi bila namesto kanalske klime morda boljša varianta ekstra velik kiler od avtobusnega motorja recimo, hlajen z zemeljskim kolektorjem. Če boš imel temperaturo vode iz zemlje nekje 13° (če se prav spomnim), boš lahko dovolj razvlaževal. Za zračno hlajenje s kanalsko klimo pa potrebuješ velike pretoke in veliko dobro načrtovanih vpihovalnih šob, da ti ne bo pihalo.
Kondenzacije v ceveh pa v bistvu ne more biti.

[rrejc]

Tone, hvala za komentar. Je pa prišlo do nesporazuma - namreč zemeljskega kolektorja nimam (zaradi majhne parcele tudi ni možnosti zanj).

Sicer pa ja, klimo imam namen uporabljati poleti za razvlaževanje in hlajenje (imam rad bolj mraz), spomladi in jeseni za prehodno gretje, pozimi pa naj bi bila ugasnjena in naj bi se uporabljala toplotna črpalka (zrak/voda).

Če sedaj prav razumem se ob delovanju klime in hlajenju vedno dodaja tudi notranji zrak in so pretoki večji kot samo ob rekuperatorju. Bojim se namreč, da bo preveč pihalo - v tem primeru bi mogoče raje dal konvektor na hodnike.