[Tone]

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")klimatiziramounichr("46")si/pdf/Lossnay/letak_Lossnay_09unichr("46")pdf]Resda je poceni (15RX5 je 750 brez davka)[/url], a ima - po podatkih obupno slabe ventilatorje (150m^3/h, 100Pa, 96W), ki kurijo odločno preveč elektrike. Pri enem od boljših protitočnih pa 160m^3/h, 200Pa, 65W. Navedba temperaturnega izkoristka 85% se mi zdi nerealna, sploh če pri tem še prenaša oziroma vrača vlago, torej ne more izkoristiti ne vem koliko latentne energije vlage, ali pa je izmenjava vlage lari-fari. Ima sicer naveden tudi energijski izkoristek, ki je cca 75% ampak pri bogvekako visoki vlagi. Pri omenjenem protitočnem pa je naveden Heat Recovery do 90%, kar je verjetno mišljeno za energetski izkoristek ampak brez upoštevanja sušenja. Skratka neprimerljivi podatki.

Ima kdo kake izkušnje, relevantne podatke oziroma kako pridejo do teh 85%, če se uporablja kockasti rekuperator. Če dovolj prezračuješ je pozimi vlaga verjetno res precejšen problem in če k dobremu protitočnemu rekuperatorju dodam vlažilec, sem energetsko verjetno pod Lossney-em, le ventilatorji bodo kurili pol elektrike. Samo kaj ko bo vlažilec na segrevanje vode kuril znatno več.

Skratka zanimiv bi bil podatek o energetskem izkoristku pri zagotavljanju določenega % vlage za Lossney in klasični rekuperator z vlažilcem.

[sassapo]

imaš absorbcijske vlažilnike kateri kurijo samo par W. Omenjeni rekuperator pa ni
ne vem kaj, sicer si pa že to sam ugotovil.

[japke]

Kaj pa je kakšna ugodna alternativa?

[Tone]

Kolikor se spoznam na fiziko, ni teorije, da bi z vodo vlažil zrak brez dovajanja latentne energije, pri aprnem je to grelec, pri hladnih metodah pa toplotno energijo zagotavlja okoliški zrak, ki se zaradi tega ohlaja.

[telmos]

hock: Jaz sem kar nekaj Lossneyev vgradil, pa se še nihče ni pritožil, da ne bi bil zadovoljen z njim. Prav nasprotno. Sem pa bil prisoten pri nekaterih projektih z rekuperatorji, ki so stali za pet in več Lossneyev, pa nisem imel občutka, da so bili prav zadovoljni z njimi. Prav nasprotno. Tudi tožbe se že dogajajo glede zavajanj.
Rekuperacija vlage je pa kar prisotna posebej pozimi. Preverjeno in izmerjeno.
Pri podatkih je pa tako, da pri Japoncih povečini držijo, vedno pa je primerneje vzeti eno stopnjo večjega in ga uporabljati na nizki hitrosti. Se splača. :wink:

[sassapo]

Za pasivno hišo je omenjeni rekuperator veliko prepožrešen, drugače pa deluje čisto super. Vlaženje s porabo 3W si pa lahko vsak, ki je malo mojstra izdela sam za ceno higrostata, el. magnetnega ventila, akvarijske črpalke, nivojskega stikala in nekaj ostalih malenkosti.

[soplmed1]

hock: Jaz sem kar nekaj Lossneyev vgradil, pa se še nihče ni pritožil, da ne bi bil zadovoljen z njim. Prav nasprotno. Sem pa bil prisoten pri nekaterih projektih z rekuperatorji, ki so stali za pet in več Lossneyev, pa nisem imel občutka, da so bili prav zadovoljni z njimi. Prav nasprotno. Tudi tožbe se že dogajajo glede zavajanj.

Kaj si lahko malo bolj natančen v čem so pri enih rekuperatorjih uporabniki bolj zadovoljni, pri drugih pa manj.

Pri podatkih je pa tako, da pri Japoncih povečini držijo, vedno pa je primerneje vzeti eno stopnjo večjega in ga uporabljati na nizki hitrosti. Se splača. :wink:

Če pri meritvah/podatkih ni podanih še vseh ostalih vplivnih pogojev, so ti nič vredni. Primer: moja hiša rabi za ogrevanje samo 100 W. To se nisem nič zlagal. Čista resnica. Aja, pozabil sem pa povedati to, da sem meril pri povprečni zunanji temperaturi 18 °C.

[telmos]

Zato, ker niso dosegali tistih rezultatov, ki so jim jih obljubljali.
Nekateri na tem forumu so si eno takole zadevico ogledali pri "budaloludi." Jih je pa še nekaj, ki se jim dogajajo podobne stvari. Čisto običajni merilni instrument je pokazal prav porazne rezultate. Pri Lossneyu pa temperaturna razmerja kar držijo. Potem pa znamka gor ali dol.

[Tone]

Točno tako, videl sem ene zelo popolne podatke in je bil izkoristek rekuperatorja naveden pri enormno visoki vlagi v prostoru, ki je pozimi nikakor ne more biti.

Glede vlažilnika s 3W pa ne bo držalo, s temi vati lahko spraviš vodo v zrak, od vodne megle do vlažnega zraka pa je veliko več W, ki jih zagotavlja zrak oziroma ogrevalni sistem.
Če sem prav izračunal, pri pretoku 100m^3/h potrebujemo za dvig vlage za 10% 100W moči. Če to delamo 4 zimske mesece je to 33W preko celega leta, toliko pa približno privarčujejo boljši ventilatorji.
Lossney naj bi poleti zniževal vlago, kar je tudi prihranek v skupni porabi (razvlaževanje s klimo), torej je Lossney (če upoštevamo samo vlago) energetsko boljši kot rekuperator z zelo dobrima ventilatorjema. Ker pa ima dober rekuperator protitočni izmenjevalec z večjim izkoristkom, in ker 1°C toplejši vstopni zrak pozimi (pri pretoku 100m^3/h) pomeni cca 30W prihranka pri ogrevanju, se tu skriva veliko več izgub oziroma prihrankov. Skratka že samo 1°C boljša rekuperacija je ekvivalent prihranka na ventilatorjih in ker je temperaturna razlika večja, je energetsko gledano dober protitočni rekuperator varčnejši od Lossneya.


Upam, da se v cifrah in ocenah nisem kje kaj dosti uštel.

[frank]

Zato, ker niso dosegali tistih rezultatov, ki so jim jih obljubljali.
Nekateri na tem forumu so si eno takole zadevico ogledali pri "budaloludi." Jih je pa še nekaj, ki se jim dogajajo podobne stvari. Čisto običajni merilni instrument je pokazal prav porazne rezultate. Pri Lossneyu pa temperaturna razmerja kar držijo. Potem pa znamka gor ali dol.

niti budaloluda, niti njegov rekuperator niti njegova hiša nista primerjava z ničesar
pri njem je narobe skoraj vse, kar je lahko

če hiša ni zrakotesna NOBEN rekuperator ne dela kot bi moral, ker ne more...

primerjati prezračevalne sisteme kar tako med sabo ne gre
odkar so prezračevalni sistemi postali skoraj nuja v hišah, jih delajo tudi izvajalci, ki nimajo razčiščenih niti osnov, kaj šele kaj več...

ni problem narediti prezračevalni sistem, ki izmenjuje zrak
drugo pa je narediti prezračevalni sistem, ki ne piha, je tih in prezračuje vse prostore z pretoki, ki so potrebni in razvodi, ki omogočijo rekuperatorju, da dela optimalno

ker ni enoznačnega standarda za merjenje energijske učinkovitosti rekuperatorjev
vsak meri pri "svojih" pogojih, ki pa so daleč od obratovalnih
vsem je potem skupno to, da piše, da je ta stopnja okoli 91%

tako da je govoriti o tem, kako ima nekdo prave podatke v prospektih zavajanje dokler ne podajo pri katerih pogojih so le ti bili merjeni
( zunanja, notranja temperatura, zunanja, notranja relativna vlažnost, pri katerem pretoku glede na nazivnega se meri, kakšen je tlačni padec razvoda )

to se lepo vidi pri testiranju passiv haus instituta
"renomirani" proizvajalci imajo tam rezultate max 75%,
sicer oglašujejo jih pa za 91%

Telmos..
a se da kje na lastne oči videt ta " prava temperaturna razmerja " ?
:wink: :wink:

[sassapo]

Glede vlažilnika s 3W pa ne bo držalo, s temi vati lahko spraviš vodo v zrak, od vodne megle do vlažnega zraka pa je veliko več W, ki jih zagotavlja zrak oziroma ogrevalni sistem.

Seveda bo držalo, marsikje zadeva deluje in marsikje še bo... če si morda pozabil... v tlačnem kanalu je pretok zraka cca 200m3/h (hišni rekuperator) Koliko vlage sprejme zrak pri npr. 20°C ?? Vsa skrivnost je v površini absorbcijskega materiala,
Ti je sedaj jasno :?:
ps. s tremi wati ne boš napravil omembe vredne vodne megle

[Tone]

Na tistem obisku smo ugotovili, da je hiša zelo daleč od zrakotesnosti, saj sta vstopni in izstopni pretok enormno strigla, torej rekuperator ni mogel delovati.

Frenk ima na žalost zelo prav in žalostno je, da nas nihče ne zaščiti s kakim standardom za meritve ali neodvisnimi testi. Koneckoncev gre za zadeve, ki jih država subvencionira.

Žalostno je, da cela Evropa ne premore enega neodvisnega inštituta, ki bi jemal primerke iz trgovin in teste objavil na spletni strani. Prihranki na nivoju EU bi bili lahko enormni, prosperirali bi dobri produkti in proizvajalci, kar bi imelo multiplikativne pozitivne učinke.

[kontakt]

kako odprtinakuhinjske nape vpliva na to zrakotesnost?

[soplmed1]

Pri Lossney rekuperatorju je za pohvalit pristop k vračanju vlage nazaj v prostor. Koliko je pa res vrne, je pa druga zgodba. Glede na to, da ima veliko širino izmenjevalca, bi si upal trditi, da je v tem dokaj učinkovit. Malo me pa moti, da je ta tako kratek. Kot tak ne da temperaturne izmenjave niti 50 %. Sicer pa je čisto možno, da je energetske izmenjave (zaradi vračanja latentne toplote) tudi nekaj nad 50%.
Zakaj neki niso naredili nekoliko daljšega izmenjevalca?! Verjetno bi potem prihajalo do zaledenitve kocke na hladnejšem koncu. Sicer bi to lahko rešili, a to poveča ceno, zaradi česar verjetno ne bi bili tako konkurenčni.

Kdo ve za kak instaliran Lossney rekuperator, kjer bi lahko opravil meritve pri realnih vsakodnevnih pogojih delovanja?

[frank]

Na tistem obisku smo ugotovili, da je hiša zelo daleč od zrakotesnosti, saj sta vstopni in izstopni pretok enormno strigla, torej rekuperator ni mogel delovati.

Frenk ima na žalost zelo prav in žalostno je, da nas nihče ne zaščiti s kakim standardom za meritve ali neodvisnimi testi. Koneckoncev gre za zadeve, ki jih država subvencionira.

Žalostno je, da cela Evropa ne premore enega neodvisnega inštituta, ki bi jemal primerke iz trgovin in teste objavil na spletni strani. Prihranki na nivoju EU bi bili lahko enormni, prosperirali bi dobri produkti in proizvajalci, kar bi imelo multiplikativne pozitivne učinke.

ekosklad subvencionira SAMO nizkoenergijske in pasivne hiše, kjer je izveden test zrakotesnosti
za subvencionirane pasivne hiše pa upošteva certifikate passiv haus instituta
če eko sklada ni zraven si upam trdit, da 90% nizkoenergijskih hiš, ki jih delajo izvajalci ne bi preneslo testa zrakotesnosti niti drugih zahtev nizkoeenergijske gradnje ( toplotni mostovi, dejanski energijski razred objekta,.. )

resno pa se dela na tem, da se bo uvedlo certificiranje pasivnih hiš na nivoju EU,
kjer v komisiiji sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki,
tako da bo tudi v Sloveniji kmalu več redu...

že sedaj pa passiv haus institut certificira komponente gradnikov nizkoenergijske in pasivne gradnje in jih objavlja na njihove www strani
osebno me sicer moti, da diši po preferiranju nemških proizvajalcev