[aleks]

takole pa zgleda, če se izolacija masivnih zidov slabo izpelje:

Ali samo ugotavljaš slabo izvedbo, ali morda veš, kje je napaka, kaj je narobe?

ti objekti so v nemčiji, slike so s spletne strani arhitekturnega biroja, ki svetuje pri obnovi objektov kulturne in stavbarske dediščine, se pravi svetuje pri vseh plateh obnove zidov masivne gradnje.
kako je do napak prišlo je razloženo: voda je prišla v zunanje sloje ovoja. najpogosteje je to voda atmosferskega izvora, strešni elementi niso izdelani da bi zadostno varovali fasado, oz. te stavbe arhitektonsko niso predvidene, da bi morale ščititi zunanji ovoj. elementi ovoja so se napili vode, vendar se v naslednji poletni sezoni niso osušili, ker sistemska sredstva ovoja niso dovolila izparevannja take količine vode. posledično se je na večini primerov zaredila plesen ali alge, v enem primeru pa je zmrzovanje vode prekinilo stik med lepilom (ekspandiranje ledu) in zidom da se je fasada dobedno olupila s hiše.

[Žerjavar]

strešni elementi niso izdelani da bi zadostno varovali fasado

To je druga zgodba. Noben površinski sloj fasade ne more prepuščati toliko vlage, kolikor je lahko kot voda priteče s strehe v notranjost fasadnega sloja. Tu jaz nebi govoril o nepravilno izvedeni fasadi, ampak o nepravilni strehi. Površinski sloj mora prepustiti navzven vso vlago, ki pride iz notranjosti stavbe in zadržati vso vodo, ki pade nanjo kot dež ob vetru.

[kremenckov ata]

Samograditeljev ni tako malo, nekateri naredijo vse razen zaključnega sloja, pri meni je pa že povedano sendvič fasada s tervolom in porolit opeko in klasični omet. Vse skupaj 260 m2 fasade za materjal sem dal 1800 euro + delo samogradnja. Trajalo je toliko časa, da so se odri skoraj ukoreninili :lol:

[aleks]

strešni elementi niso izdelani da bi zadostno varovali fasado

To je druga zgodba. Noben površinski sloj fasade ne more prepuščati toliko vlage, kolikor je lahko kot voda priteče s strehe v notranjost fasadnega sloja. Tu jaz nebi govoril o nepravilno izvedeni fasadi, ampak o nepravilni strehi. Površinski sloj mora prepustiti navzven vso vlago, ki pride iz notranjosti stavbe in zadržati vso vodo, ki pade nanjo kot dež ob vetru.

pri stavbah kot so recimo stanovanjski bloki ali visoke individualne hiše ga praktično ni napušča, ki bi lahko zaščitil fasado. ne moremo govoriti o nepravilno izvedenih strehah, ker pravilnih enostavno ni.
sloji ki zadržijo z vetrom nanešeno vodo so običajno tudi slabo prepustni za difundiranje vlage navzven. prezračevana fasada je tu boljša rešitev, in kolikor opažam se tudi kar precej uporablja, vsaj v ljubljani je tega že kar nekaj videt. in niti ni grdo.

[aleks]

Samograditeljev ni tako malo, nekateri naredijo vse razen zaključnega sloja, pri meni je pa že povedano sendvič fasada s tervolom in porolit opeko in klasični omet. Vse skupaj 260 m2 fasade za materjal sem dal 1800 euro + delo samogradnja. Trajalo je toliko časa, da so se odri skoraj ukoreninili :lol:

rešpekt.

[kremenckov ata]

Kako pa se izvede pravilno izolacija masivnih zidov?

Pri meni je hiša stara slabih 100 let zidana je iz polne opeke v dveh ali treh slojih, se pravi nekje 25- 35 cm. Sem že napisal sistem izvedbe izolacije debelina izolacije je 15 cm. Akumulacije je zelo velika, če bi delal novo hišo bi jo zgradil enako, nihanje temperature je max 1 stopinjo med letom in zimo, napušč na južni strani je večji zaradi sence na fasado poleti. Tako so gradili pred 100 leti.

[aleks]

Kako pa se izvede pravilno izolacija masivnih zidov?

Pri meni je hiša stara slabih 100 let zidana je iz polne opeke v dveh ali treh slojih, se pravi nekje 25- 35 cm. Sem že napisal sistem izvedbe izolacije debelina izolacije je 15 cm. Akumulacije je zelo velika, če bi delal novo hišo bi jo zgradil enako, nihanje temperature je max 1 stopinjo med letom in zimo, napušč na južni strani je večji zaradi sence na fasado poleti. Tako so gradili pred 100 leti.

to pa ne bo držalo da je to nevemkaka akumulacija. tvoja stena je precej tanka. je vsaj polovico pretanka za klasično gradnjo pred 100 leti. manj kot pol metra debeline se ni delalo. mi imamo okrog 65 cm, meščanska hiša v ljubljani, kjer sem prej živel (l. 1935) je pa imela v polkleti in visokem pritličju 65, v prvem nadstropju in mansardi pa 55 cm. hiša na bregu ob ljubljanici, kjer sem nekoč imel pisarmo je imela še v prvem nadstropju stene debeline 80 cm, stara pribl. 150 let. tu govorim o zunajih stenah.

[kremenckov ata]

Bo držalo!
Tudi pred 100 leti so se delili ljudje na bogate in revne, žal so bili predniki v moji hiši bolj revni kot bogati. Hiša je bila klasična kmečka s skupaj držečim gospodarskim poslopjem. Hišo sem povsem olupil in postil le zunanje stene, lesene strope podrl, tako da je od starega ostalo le ostrešje in nosilni zidovi. Notranjost je enako zidana iz polne opeke , klet je betonirana. Notranjost je povsem odprta, ni kujalnikov in hodnikov, zgoraj so sobe. Opeka je iz opekarne v Begunjah, ki so jo kurili na drva. Zato je večina zidakov relativno lepo spečena, nekateri so pa skoraj žlindrasti in jih lahko namakaš v vodi kolikor hočeš. Tudi hišo v Ljubljani imamo narejeno na podoben način.
še slika
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?L/1O/3LkbeGt8/1/200912203232unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/L/1O/3LkbeGt8/1/200912203232unichr("46")jpg[/img][/url]

[aleks]

lepa, slika je pa res ogromna, malo jo zmanjšaj. ne verjamem da je 100 let stara. okenskih odprtin je preveč in prevelike so. etažna višina je previsoka za kmečko hišo. meni izgleda bolj iz obdobja med obema vojnama. takrat so že delali večja okna in več jih je bilo. pa tudi so takrat že delali tanjše stene. hiša ki jo vidiš v mojem avatarju je glih malo čez 100 let. okna 35 x 50 cm, etažna višina 215 cm.

[olimp]

trenutna toplotna prevodnost zidu je 1 W/m2K (približno) in se pokuri recimo 20 metrov drv (200m2). Pa da naredim izolacijo in se toplotna prevodnost zidu zmanjša na 0,3 (10-15 cm izolacije) bi se ustrezno zmanjšala poraba drv za 2/3 (približno).
Se lahko to tako računa? Okna so PVC.

[kremenckov ata]

Sem mislil da jo sam požre na kakšnih 600 x 800 pixlov pa je po minuti, dveh post zaklenjen tako da ni več popravljanja.

[Žerjavar]

bi se ustrezno zmanjšala poraba drv za 2/3 (približno).

Vse kar gre notri, gre tudi ven. Izoliral si zid, ven gre manj toplote skozi zid. Kaj pa okna, vrata, strop, tla?.... Stvar je treba jemati v vseh ozirih. Recimo, da imaš v redu okna, tla ,strop. Šibka točka so zunanji zidovi. če jih izboljšaš, profitiraš več, kot si vložil. Če je pa šibka točka nekaj drugega, pa nisi profitiral skoraj nič. Vedno je treba računeti s tem, koliko in kje gre ven. Balansiranje med ekonomiko in tehniko je bil vedno problem.

[olimp]

Kaj pa toplotna izolativnost lesenega stropa in sicer debeline 15-20 cm lesa, gor nasut pesek in na koncu še polni zidak? Hja za tla pa ne vem kaj je. Mislim, da je samo hidroizolacija.

[aleks]

Sem mislil da jo sam požre na kakšnih 600 x 800 pixlov pa je po minuti, dveh post zaklenjen tako da ni več popravljanja.

10 minut maš časa za popravek. žal se slika prenese v velikosti kot je link na [img] vključku. ni še tako napreden forum ...

[aleks]

bi se ustrezno zmanjšala poraba drv za 2/3 (približno).

Vse kar gre notri, gre tudi ven. Izoliral si zid, ven gre manj toplote skozi zid. Kaj pa okna, vrata, strop, tla?.... Stvar je treba jemati v vseh ozirih. Recimo, da imaš v redu okna, tla ,strop. Šibka točka so zunanji zidovi. če jih izboljšaš, profitiraš več, kot si vložil. Če je pa šibka točka nekaj drugega, pa nisi profitiral skoraj nič. Vedno je treba računeti s tem, koliko in kje gre ven. Balansiranje med ekonomiko in tehniko je bil vedno problem.

tule ma žerjavar prav. objekt moramo gledati kot celoto, zato pa izolacija zunanjih zidov ni vedno velik prihranek, lahko si celo razočaran. pa tudi sicer so toplotne izgube skozi zunanji zid samo ena od (manjših) izgub, pogledat moramo predvsem izolacijo ostrešja in ali nam stavbno pohištvo sploh kolikor toliko tesni, če že nimamo izolativnih setekel in okvirjev. izgube skozi prepišna okna in vrata lahko v posameznih primerih nanesejo izgube ki so ekvivalentne enemu odprtemu oknu, 24 ur na dan ... to pa je kar veliko.