PodSvojoStreho.net Nepremičnine Gradbena dokumentacija Elastični modul betona

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Citat:Modul elastičnosti je določen s točko deformacije na mestu 40% fcm.
Tega res nisem vedel. Pa tudi zdi se mi malce visoko. Običajne obremenitve so nižje od tega.

Ne glede na to: Računsko sem prikazal povprečen modul elastičnosti za majhne in za povprečne obremenitve. Za velike obremenitve je še manjši. Oba sta znatno nižja od v tabelah definiranega. Na ta način izračunana dejanska deformacija je lahko 2 x večja, manjša. Če se nisem v računu zmotil, potem nekaj ne velja, ali formula parabole za sigma - epsilon diagram, ali pa tabelarično prikazan E. Kje sem se zmotil?
#17
Žerjavar, moj dragi (ki se mu pač ne da pisati) pravi, da se pri betonu elastičnost izmeri, ne izračuna. Očitno je preveč nepredvidljiv (beton namreč).
#18
petea Napisal:Žerjavar, moj dragi (ki se mu pač ne da pisati) pravi, da se pri betonu elastičnost izmeri, ne izračuna. Očitno je preveč nepredvidljiv (beton namreč).

Še dobro, da se mu ne da pisati. :wink:
Elastični modul betona se ne meri. Meri se tlačna trdnost betona, na njeni podlagi pa se modul elastičnosti izračuna. Ker se trdnost betona spreminja s časom, se tako spreminja tudi modul elastičnosti.
Določitev ˝trajnega˝ modula elastičnosti pa je določena tudi na podlagi dogovora ...
Vzameš krivuljo ˝sigma - epsilon˝, ki jo dobiš na preizkušancu in izračunaš: Ecm=0,4*fcm/eps!
Pri obremenitvah betona nad 0,4fcm se modul elastičnosti zeloooo spreminja.
#19
Citat:elastičnost izmeri, ne izračuna.
Tudi s tem se strinjam. Za izračun deformacije (poves...) betonske konstrukcije je nujno potreben elastični modul. Tega ne morem izmeriti, ob tem računu namreč predvidim kvaliteto betona, ki se bo nekoč zmešal ter imel možnost izmeriti - v račun pa moram vstaviti podatek zdaj.

Ni problem najti "približne" vrednosti v kaki tabeli. Ko sem začel s spoznavanjem armiranega betona sem najprej naletel na formulo odvisnosti "sigma - epsilon" (parabola), iz katere je možno izračunati "povprečni" elastični modul betona, glede na velikost obremenitve. V okvirju običajnih obremenitev se rezultat nekoliko (pričakovano) spreminja. Ko pa sem naključno naletel na nek podatek o elastičnem modulu betona, sem videl velike razlike (2 x) med podatkom in izračunom. Sedaj me zanima, kje v izračunu delam napako. Težko verjamem, da so podatki v tabelah napačni.
#20
Žerjavar Napisal:Kot strojnik, vajen jekla, skušam razumeti bistvo armiranega betona. Imam starejša skripta od Radosavljeviča. Že v začetku sem naletel na problem, Ali mi lahko kdo pomaga s teorijo?

Za izračun deformacije je nujno potreben podatek o elastičnem modulu. Pri jeklu ni problema, ker je konstanten za vse vrste (trdnosti) in velikost napetosti (praktična obremenitev je znotraj linearno elastičnega področja). Pri betonu je elastični modul odvisen od velikosti deformacije (epsilon) in trdnostnega razreda betona - sigma epsilon diagram, parabola do deformacije 2 %o. Pri računu dejanske napetosti armiranega betona bi moral že vedeti, kakšen je E modul betona (za delitev obremenitve med jeklo in beton), ta pa je odvisen od dejanske napetosti (od dejanske deformacije epsilon). V gradbeniškem priročniku sem sicer našel nek podatek o E modulu betona, ki pa ne kaže na odvisnost od trdnosti. Ko sem malo primerjal iz trdnosti in dejanske (običajne) obremenitve izračunan E modul, sem prišel do velikih razhajanj (tudi nekajkratne).

Koliko (številka) je dejansko elastični modul betona? Ali je odvisen od kvalitete betona?

No se je že začelo. :lol: :lol: :lol: Že padajo očitki, glede barve. :lol: :lol:

Je pa res, da ko se "strojik poglobi v gradbeništvo" je običajno problem. :roll:

Če se v statiki operira le z nakimi faktorji, % in količniki, je eno. Teorija!

Pri tvojem primeru ne vem, za kaj pravzaprav potrebuješ ta elastični modul. Za sam beton - kot beton, je pravzaprav brez pomena. V kombinaciji z armaturo - pomeni da govoriva o AB konstrukcijah, je stvar že malo drugačna, če pa je govora o prednapetih AB konstrukcijah, pa je spet popolnoma drugače.

Skratka, opiši malo bolj natančno - kaj te muči, kakšno situacijo "rešuješ", skratka kje je haklc E modula, ki te muči.
#21
Citat:opiši malo bolj natančno - kaj te muči,
Muči me rezultat čiste teorije. Iz teorije o odvisnosti med napetostjo in deformacijo se dobi kot rezultat elastični modul. Ta rezultat se bistveno razlikuje od tabelarično prikazanega. V obeh primerih je govora o čistem betonu. Zame bo teorija armature prišla pozneje - imam čas.
#22
G. Žerjavar, poglejte svoj mail ...
#23
Trenutno imam problem z e-pošto, ne morem sprejemati. Bi prosil na zasebna sporočila.
#24
Hvala runo! Dobil sem dovolj informacij, da sem rešil problem.Problematična je bila formulca parabole po Radosavljeviču. Vrh parabole je bil določen pri 2 %o, po EC se položaj vrha spreminja glede na beton (MB), od 1,8 do 2,8%o. Prav tako se glede na MB spreminjajo tudi nekateri faktorji parabole, ki so po Radosavljeviču konstantni. Sedaj se mi račun na 2% točnosti ujame s tabelaričnimi vrednostmi.
#25
Gremo dalje, sem absolviral AB prostoležeč nosilec in izračunal napetosti in deformacije.

Imam AB betonsko gredo širine 40 in višine 45 cm, je prostoležeča na dveh podporah razdalje 500 cm. Obremenjena je s kontinuirano obtežbo skupaj 160 kN, kar daje v sredini moment upogiba 10000 kNcm. Armatura 20 cm2 je v globini 4 cm samo v natezni coni. Beton MB 30 upoštevam, da v natezni coni ne nosi nič.
Rezultati: Nevtralna linija 13,3 cm pod tlačnim robom. Napetost betona 1,02 kN/cm2, armature 13,7 kN/cm2. Poves 0,61 cm.

Prosim za kontrolo, ali je moj izračun pravilen.
#26
Citat:Prosim za kontrolo, ali je moj izračun pravilen.
#27
Ali moram ponuditi 50 evrov za kontrolo?
#28
Žerjavar Napisal:Ali moram ponuditi 50 evrov za kontrolo?

Lahko tudi več :wink:


Rezultat za poves je OK. Zanima me, zakaj tako nizka izkoriščenost armature? Jaz kot investitor bi se pritožil :wink: , če pa ste s povečano količino armature lovili povese, pa je lahko tudi OK.

Glede nevtralne osi pa je tako. V tem primeru je računsko pravilno ovrednotena (trikotna razporeditev napetosti v tlačnem delu), v mejnem stanju pa je lahko globina nevtralne osi precej različna, predvsem ko gre deformacija betona preko 2,00 promila.
Diagram sigma - epsilon ni linearen v celotnem območju ... Sad

LP
#29
Hvala!

Nisem posebej poudaril, da se gre za dejansko obremenitev (brez varnostnih faktorjev, sunkov...), tudi napetosti in deformacije so dejanske. Za armaturo sem mislil, da je običajno jeklo z mejo plastičnosti 22 kN/cm2, potem so tudi dejanske napetosti še v mejah dopustnega.

Sam sebe sem vesel, da imam prav.

Naslednje vprašanje pa bo verjetno dobilo odgovor iz predpisa:
Steber obremenjen tlačno in upogibno v obe smeri ima armaturo v vseh vogalih. Napetosti so lahko tudi natezne (dovolj velik moment). Ali se v tlačni coni računa, da del tlačnih napetosti prevzema tudi armatura? Ali morda tlak nosi beton, nateg pa armatura - v tlačni coni se armature ne upošteva.
1 2
Iskanje po temi