[Žerjavar]

pa si že videl peč z kompletno obloženim šamotom

To si zapisal, kot da bi jaz kaj takega trdil. Pokaži mi kopijo pa zraven še dan in uro tovrstne moje trditve.

[telmos]

Ali ste že videli na katerih temperaturah so dobavljivi termostatski vložki laddomata. Tistega najnižjega 63°C sicer lahko kupite manj pa ne. V ladomatu pa so navadno 10-16°C višje temperaturni vložki. To kar nekaj pove. Zato se mi zdijo te debate o nizko temperaturnih pridobitvah na račun šamota i.t.d. popolna nakladanja. Izkoristki so veliko slabši, trajnost kotla na trda goriva pa je s takim načinom kurjenja zelo kratka, saj prihaja do kondenzacije na pločevini še zlasti za šamotnimi ploščami. Vsi tisti, ki so kurili na višjih temperaturah z pravilno nastavljenimi mešalnimi ventili, so jim kotli lepo služili tudi več kot 30 let. Tisti, ki so pa "šparali" na račun temperature in imeli odprte mešalne ventile oziroma jih niso niti imeli, so plačali velik davek, saj so v tem času menjali dva do tri kotle. Pri uplinjevalnih kotlih pa so na začetku, ko še ni bilo prave prakse, nekateri te kotle opljuvali na veliko in jih prodali za nizko ceno, ker so jim pretirano kondenzirali, kurilnice so bile podobne dimniku, ljudje, ki so kurili, pa vsi solzni od dima. Ko pa so ti isti videli te kotle na drugih lokacijah, ko so delovali na pravilni temperaturi, jim je bilo pa krepko žal, ker so poslušali neke kvazi mojstre, kateri so jim nakladali o izkoristkih in nizkih temperaturah.
Potem pa naj se vsak sam odloči, kako bo kuril in nosi posledice.
Glede drugega vprašanja pa takole. Ta loputa se nastavi na željeno moč kotla. Istočasno pa je potrebno nastaviti tudi razmerje med primarnim in sekundarnim zrakom. To pa se ponavadi naredi z instrumentom.
Upam, da sem bil dovolj jasen in prav nič diktatorski

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">http://www.telmos.si</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.soncni-kolektor.si">http://www.soncni-kolektor.si</a><!-- m -->

[kremenckov ata]

Telmos se strinjam. Kdor ne verjame, naj gre zvecer na vas. Ne mores dihat. Ob 5 h se zakuri potem pa se 3 ure kuhajo drva po peceh, kot da bi kurili travo. Pa drva prav lepo gorijo zakurte jih na vrtu, pa ne bo ne dima ne pepela.

[glavca]

Na vasi je to opravičeno saj pepel potrebujejo za gnojenje na vrtu (spada med najboljša gnojila) in ga ne mečejo stran .... Seveda tudi pepel ni zastonj

[kremenckov ata]

Na vasi je to opravičeno saj pepel potrebujejo za gnojenje na vrtu (spada med najboljša gnojila) in ga ne mečejo stran .... Seveda tudi pepel ni zastonj

Pepel deluje alkalno in razkisli zemljo. Z gnojenjem nima velike veze, razen kot mineralno gnojilo. Debata je, koliko energije vzeti peči, ne da bi kondenzirala ( krajša življenska doba) in ohraniti visok izkoristek izgorevanja ( pri lesu se 85% mase lesa vplini). Vnetljivost teh plinov je med 200-300 stopinj, toplota plamena pa od 700-1000 stopinj.
Ker večina kurišč nima sekundarnega dovoda zraka ( razen peči na pirolizo), primarni zrak ohlaja žerjavico in se kisik porabi v spodnjem delu izgorevalne komore za uparjanje drv, posledično v zgornjem delu izgorevalne komore ni dovolj kisika za izgorevanje dimnih plinov) , le ti kondenzirajo na hladnih delih peči. Posledica je hitrejše staranje peči. Zato ima dimnikar normativ za 4x letno čiščenje dimnika peči na trda goriva, ( realno ga opravljajo 2x) in je v veliki večini sajavost dimnika posledica prenizke temperature kotla, ki ga uporabnik nastavi z zmanjšanjem dovoda zraka v gorišče. Ker imajo drva različno vlago, pa je jasno, da z dvigom temperature na 80 stopinj zmanjšamo možnost kondenzacije, peč je bolj (odprta) in izgorevanje je boljše. Lahko pa peči predelamo ( pri nas na vasi je več FEROTERM) narediš sekundarni dovod zraka v zgornji del izgorevalne komore in ti je hvaležna peč in sosedje . Zato bi bilo bolje, da bi dimnikarji poleg pregleda dimnika (pogleda v dimnik in izstavi račun za 20 euro) uporabnike naučili o pravilni uporabi peči, saj teh nekaj peči res ni težko naštudirat.

[glavca]

He he, zakaj pa so se potem šli lep čas požigalništvo ... Vem da to ni tema ampak mislim da ta itak že preživeta in dobro obdelana... Kdor je hotel razumet je razumel, kdor ni itak ne bo še lep čas ...

Citiram en članek enega agrnoma:

Pepel je bazična zadeva, lesni pepel ni dobro, ampak odlično gnojilo.
Vsebuje apno, kalij, fosfor, dušik pa se med gorenjm izgubi.
Torej ga dodamo rastlinam, ki te elemente potrebujejo, dušika pa ne marajo ( čebula,grah,.. ) Seveda, da je uporaben povsod ( sadovnjak,paradižnik ga obožuje,...)
Ne ga mešati direktno s hlevskim gnojem, ker reagira in se dušik izgubi.
Pepel rahlja zemljo.
Lahko se kompostira.

[kremenckov ata]

He he, zakaj pa so se potem šli lep čas požigalništvo ... Vem da to ni tema ampak mislim da ta itak že preživeta in dobro obdelana... Kdor je hotel razumet je razumel, kdor ni itak ne bo še lep čas ...

Citiram en članek enega agrnoma:

Pepel je bazična zadeva, lesni pepel ni dobro, ampak odlično gnojilo.
Vsebuje apno, kalij, fosfor, dušik pa se med gorenjm izgubi.
Torej ga dodamo rastlinam, ki te elemente potrebujejo, dušika pa ne marajo ( čebula,grah,.. ) Seveda, da je uporaben povsod ( sadovnjak,paradižnik ga obožuje,...)
Ne ga mešati direktno s hlevskim gnojem, ker reagira in se dušik izgubi.
Pepel rahlja zemljo.
Lahko se kompostira.

glavca, debata je o dimu in smradu,ki ga po nepotrebnem vdihavajo tako zdravi kot bolni, ki ti zvečer prepreči normalno zračenje sobe za lahko noč, ker moraš namesto nekajkrat letno pomivati okna enkrat mesečno, .... problem ni agronomija temveč neznanje! Pa si kdaj pomislil, da s požiganjem uničiš vse najboljše v vrhni plasti zemlje, ostanejo le peveli, ki imajo dovolj globoke korenine.

[goba]

glavca, debata je o dimu in smradu,ki ga po nepotrebnem vdihavajo tako zdravi kot bolni, ki ti zvečer prepreči normalno zračenje sobe za lahko noč, ker moraš namesto nekajkrat letno pomivati okna enkrat mesečno, ....

Včasih pridem na obisk v vas, kjer sem preživel otroštvo. Stanje z dimljenjem, je točno tako, kot si ga opisal. Pa sem sosedu omenil, da je možno kuriti tudi drugače, oziroma, da obstajajo peči, ki skoraj ne dimijo in pokurijo pol manj drv.

Ni nobene možnosti, da bi takega premaknil. Še dobro se mu zdi. Je pa res, da je kar nekaj vaščanov v tej vasi že nabavilo sodobne kotle. In podatek: "jaz sem pa letos celo zimo pokuril manj kot 10 m", se počasi le prijemlje.

L. P.: Goba

[glavca]

He he, preveč osebno jemlješ...

Lahko bi videl da zagovarjam režim vsaj 90C Sicer pa ima od virov na drva na vikendu kamin z registrom priklopljen tudi na zalogovnik, kjer sploh ne zapiram zraka (ker zapaca steklo) in doma popolnoma novo windhager peč, ki lepo laufa na 90C za pokrivanje 300m2, žal nisem še utegnil naredit še enga zalogovnika, vendar z 22kw moči ga niti ni pretirano potrebno

l.p. Jože

p.s. pepel je bolj šala kot napotek

[BogyX]

Vidim, da ste se res lepo razpisali .... ne rečem sicer, da kaj konstruktivnega, ste pa izlili svojo voljo po teh 4 straneh.

Priporočila:
It is advisable to set the temperature difference dt=10, hysterezis =2 °C and regulator
temperature 80 °C oir the boiler cooperating with accumulation tank.

Vir: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.eko-vimar.pl/do_pobrania/orlan_manual_en.pdf">http://www.eko-vimar.pl/do_pobrania/orlan_manual_en.pdf</a><!-- m -->

Kot je že velikokrat zapisano sta kotla Orlan 25 in Vitoligno 150 25kw enaka (druga barva).
Priporočam: za okrog 25€ (vzel sem v kotly.com ali nekaj takega iz Poljske) lahko dobiš daljinsko kontrolo za ta kotel -
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")eko-vimarunichr("46")pl/oferta/ekoster_controlunichr("46")jpg[/img]
povezava s 4 žilnim kablom meni dela na razdalji 20m - je pa od Viessmana in v mojega Orlana samo vtakneš kabel in je to to.

Ko sem prvič zakuril sem tudi sam malo experimentiral s temperaturami na tem kotlu. In ko sem temperaturo za eno (1) kurjenje spustil na 70°C sem naslednji dan opazil, da je izločenega veliko več katrana (vse je bilo črno in to na debelo), kot vse prejšnje dni skupaj. Ta obloga slabo prevaja toploto (napram železu) in še težko se jo očisti. sedaj imam vedno na 80°C.

Na panelu lahko nastaviš obrate ventilatorja (od 1 do 10 v %, kjer je 10 100% - preberi navodila), zato je priporočljivo, da pustiš pleh na ventilatorju do konca odprt.

Sedaj pa okrog navodil za obrate ventilatorja - to ni tako preprosto.
1. Odločit se moreš za eno temperaturo - če je to 80°C dobro, če ne pač nastavi po svoje.
2. Od obratov ventilatorja je odvisno, koliko zraka (kisika) pripelješ v peč, je pa še caka, bol ko boš pihal, bol bo gorelo in prej bo pogorelo. Tebe to sicer ne moti, ker imaš zalogovnik, motilo te bo edino to, da ti tako peč ne bo držala recimo preko noči in boš moral zjutraj spet prvo zakurit (roko na srce - ta peč ti drži ogenj več kot 6 ur samo s pravimi drvami in v prehodnem obdobju, ko je pa tapravi mraz pa bo pokurlo prej).
3. Ko nastaviš neke obrate ventilatorja, se posledično podre razmerje zraka v zgornji in spodnji komori in nimaš lepega izgorevanja (moja peč tudi tovarniko ni bila idealno nastavljena) - spodaj mora ogenj goret malo plavkasti. Te nastavitve sem že opisal in dodal linke do drugih forumov - malo poišči.
4. Drava morajo biti primerno suha - tu ni debate, z vlažnimi drvami (nad 20%) bo križ - smolenje in slabo izgorevanje - črna peč in velika poraba ob hladni hiši.

Upam, da je s tem odgovorjeno na vprašanje avtorja tega posta.

Še mogoče malo o samih oblogah v peči - lesni plin izgoreva navzdol v šamot U oblike. Ta šamot je tukaj, da direktnemu plamenu preprači stik s hladno pločevino (hladno v vseh pogledih, kajti tudi pri 80°C v peči je temperaturna razlika izredno velika) in za usmerjanje plamena - toplote po celotni spodnji komori. Ta šamotni vstavek imam sam potisnjen čisto nazaj, s čimer preprečim, da bi pepel letel v zadnji del peči in tam mašil izmenjevalne odprtine (tiste, ki vodilo potem v dimnik).

Avtorju želim veliko uspeha pri nastavitvah (malo se morate tukaj potruditi, da bo v prihodnje mir), ostali pa kar po mili volji debatirajte - ne se pustit motit.

Pa brez zamere
Bogdan

[boko25]

PROSIM ZA POMOČ.IMAM KOTEL VITOLIG.ZANIMA ZAKAJ MI TEMPERATURA V KOTLU DOSEŽE MAX. 66 STOPINJ.VIŠJE OD 66 STOPINJ NE GRE.DRVA SO BUKOVA SUHA.PROBAL SE ŽE VSE MOGOČE.

[som16]

Zdravo,
mi imamo montiran zalogovniik; kurimo na "max" kolikor gre. Se poravi na 100 stopinj C če le gre.Loputa na "Samsonu" je max + podložena. Za enkrat nam ni uspelo preiti 95 stopinj C. Za temperaturo v prostoru skrbi Firšt.

[telmos]

PROSIM ZA POMOČ.IMAM KOTEL VITOLIG.ZANIMA ZAKAJ MI TEMPERATURA V KOTLU DOSEŽE MAX. 66 STOPINJ.VIŠJE OD 66 STOPINJ NE GRE.DRVA SO BUKOVA SUHA.PROBAL SE ŽE VSE MOGOČE.

Če bi se ti črpalka vklopila pri tejle temperaturi, potem ne bi imel problemov dobiti ven veliko več. Pa še nastavitve primarnega in sekundarnega zraka bi bilo potrebno preveriti.

[matej_r]

Vitolig zahteva nekaj izkušenj pri pravilni pripravi ognja, kar je osnova za pravilno delovanje. Pri naloženih polenih se dogaja, da zračni tok precej hitreje uplini lesno maso v neposredni bližini uplinjevalne šobe, kar ima za posledico tvorjenje luknje v žerjavici in prekinitev plamena. Potem peč kljub naloženosti ne daje dovolj moči, temperatura ne narašča, ampak se vrti okoli 65C ali manj. Za maksimalno tvorbo lesnih plinov je potrebno nadzirat žerjavico v peči, po potrebi premešat, ,da pokrije uplinjevalno šobo, polena zgoraj potisnit navzdol, da čim tesneje nalegajo na šobo.
To je potrebno opraviti vsakih 30min za optimalno izgorevanje. Vitolig ni peč, ki jo naložiš in potem pozabiš. Pravilno delovanje uplinjevanja je slišno potom bobnenja v dimniški cevi, ki ga povzroča plamen izgorevalnih plinov. Ko zvok poneha je čas za kontrolo žerjavice. Peč naj se ne nalaga preveč, ker je urejanje žerjavice potem lažje. Naraščanje temperature po zakuritvi je počasen proces, zaradi vseh porabnikov, ki se obesijo na peč, zadrževanje temperature na 66C ni nujno napaka. Šele, ko se porabniki dovolj nasitijo dovolijo naraščanje proti višjim temperaturam. To traja nekaj časa. Poskusi odpret zračno loputo do konca in nastavi ventilator na
100% in temp na 80C. Ob pravilni pripravi žerjavice ti bo sigurno uspelo spravit peč proti 80C.

[andrejnovi]

Šamot v zgornji komori je po mojem prepričanju namenjen tudi sledečemu;

- ker je slabo toplotno prevoden in se razgreje; segreva lesni plin na visoke temperature, da v kontaktu s kisikom kvalitetno odgorijo
- pomaga pri enakomernejšem gorenju (drži vroča polena in žerjavico) sicer bi se v stiku s hladno pločevino krožni pirolitični proces najbrž ustavil; voda bi ohladila železne stene, stene bi ohladila žerjavico in drva, lesni plin ne bi izhajal in piroliza bi se ustavila.
- temperatura v spodnji komori do 1200 st C bi sčasoma prežrla pločevino,.....

Dej žerjavar, kaj pa ješ, povej tudi meni, da si bom tudi jaz kej tazga zrihtal.