[Žerjavar]

Če hočeš večji iskoristek je zalogovnik obvezen, nikakor pa ga ne boš dvignil z nižanjem temperature kotla...

Izkoristek je razmerje med koristno porabljeno ter vloženo energijo. Pri nižji temperaturi vode v kotlu je temperatura dimnih plinov nižja in s tem izgubljena energija skozi dimnik nižja. Če drži da z nižanjem temperature kotla ne višaš izkoristka, kje je posledično večja izgubljena energija?

Po mojem mnenju zalogovnik poveča skupni izkoristek, ker omogoča boljše izgorevanje v kurišču - ni tlenja s pomanjkanjem kisika. Temperatura vode v kotlu ne spremeni kvalitete izgorevanja.

[telmos]

Če hočeš večji iskoristek je zalogovnik obvezen, nikakor pa ga ne boš dvignil z nižanjem temperature kotla...

Izkoristek je razmerje med koristno porabljeno ter vloženo energijo. Pri nižji temperaturi vode v kotlu je temperatura dimnih plinov nižja in s tem izgubljena energija skozi dimnik nižja. Če drži da z nižanjem temperature kotla ne višaš izkoristka, kje je posledično večja izgubljena energija?

Po mojem mnenju zalogovnik poveča skupni izkoristek, ker omogoča boljše izgorevanje v kurišču - ni tlenja s pomanjkanjem kisika. Temperatura vode v kotlu ne spremeni kvalitete izgorevanja.

Nižja temperatura - obloge kotla - veliko večje izgube tako na temperaturni strani kot tudi na strani izgubljenega neizgoretega lesnega plina. Višja temperatura-ni oblog-popolno gorjenje ob vedno maksimalno odprti loputi- manj pepela in 25-30% manjša poraba drvi, da o čiščenju kotla niti ne razpravljamo. To je pač "sveto načelo". Drugače bi bili pa zalogovniki in ostala navlaka brez veze.

[glavca]

Drva žal ne moremo dozirat tak kot nafto. Tudi plamen gorilca ima precej več kot 40C, le da ga je laže dozirat (v obliki plamena), ker ga ni potrebno prvo direktno uplinit ampak samo naredimo meglo. Primerljiva bi bila peč, kjer bi drva najprej gorela za recimo 800C, ko bi peč dosegla neko temperaturo (recimo 40C) pa bi se u hipu ugasnila... nato bi se postopek ponovil... najbližje so peči na pelete...

Pozabljate, da drva ne gorijo, gorijo samo lesni plini !!! In te lahko zbrckate ven šele pri višjih temperaturah, medtem ko so pri nafti že bolj ali manj izluščeni, da o zemeljskem plinu ne govorimo ...

l.p. Jože

[Žerjavar]

Nižja temperatura - obloge kotla - veliko večje izgube

Vprašal sem za jabolka, ti pa mi govoriš o hruškah. Jaz o temperaturi vode v kotlu, ti pa o temperaturi obloge kurišča - verjetno misliš na površinsko temperaturo. Enkrat prej sem postavil to vprašanje:

Ni mi namreč jasno, kako lahko pri nekaj 100 stopinjah razlike temperature med vodo in steno kurišča vpliva sprememba temperature vode za 20 stopinj.

V začetku kurjenja pa je stena kurišča (za normalno izgorevanje) preveč hladna - je vseeno če je 20 stopinj več ali manj. Ko pa enkrat zagori, se ustvari neka temperatura stene, na katero temperatura vode ne more bistveno vplivati. Morda je malo odvisno od debeline šamota.

Tudi mi ni jasno, zakaj bi bilo pri uplinjevalnem izgorevanju manj pepela! Pepel so negorljivi ostanki drv in eventuelnih primesi (prst v lubju,...), količina je odvisna od kuriva ne od načina izgorevanja - razen če so vmes neke snovi, ki pri temperaturi običajnega gorenja ne izgorijo, pri nekaj višji temperaturi uplinjevalnega gorenja pa izgorijo. Katere so te snovi? Morda pa pri uplinjevalnem gorenju in ventilatorskim vlekom gre več pepela skozi dimnik in ga v peči ostane manj? Ali se pri tako povečanem vleku uspejo dimni plini v peči dovolj ohladiti? Ali niso s tem povečane izgube?

Očitno ste tu strokovnjaki, ki se razumete na uplinjevalne kotle - jaz se ne, imam navadno peč na drva. Vendar pa tudi jaz čakam na odgovor drugega avtorejevega vprašanja. Me zanima, verjetno bom v doglednem času menjaval peč - ima že 15 let.

[glavca]

Živjo

Telmos ti je prav povedal, samo nisi razume....

Dobro izgorevanje je da se pretvori čimveč lesa v lesni plin. če je pepel bol črn pomeni da je v njem še veliko ogljika, ta pa je gorivo, ki ni odgorelo (isto razne črni kosi oglja). Zaradi tega tudi posledično manj pepela. Do nepopolnega igorevanja pride, če je premalo temperature da bi se izločil ves lesni plin, le ta pa pa je pogoj za gorenje - izhajanje lesnega plina iz lesa....

V naravi so vse zanimive zadev krožne, prav tako je z gorenjem - brez gorenja ni lesnega plina, brez lesnega plina ni gorenja. Preostanek enegije, ki je ostala od pretvorbe se pretvori v toploto, ki jo uporabljaš za ogrevanje ter energijo, ki je potrebna za uparjanje vlage iz lesa (zato tudi so toliko slabše drva, kolikor več vlage imajo). Seveda je potrebno za dobro gorenje tudi obilo zraka (oziroma kisika če smo točni).

Tukaj je tvoj problem, da pri prenizki temperaturi kotla ne moreš pridobit dobre pretvorbe lesa, če temperatura kemijske reakcije ni dovolj visoka. Tudi pri večini drugih procesov se ob dviganju temperature povečuje izkoristek - od motorja z not. izgorevanjem do jederskega reaktorja. Problem pa je, da pri lesu ne moremo kontrolirat moč in zato je potreben zalogovnik, z drugim besedam greje na vse ali nič !

Starost kotla je pogojena od kvalitete materiala in varjenja kot tudi načina kurjenja. Če sosed tišči mrzel avto pa mu po 5. letih še vedno dobro dela je bolj naklučje kot rutina. Peč na drva zdži lahko od 5 - 30 in več let...

l.p. Jože

[Žerjavar]

Telmos ti je prav povedal, samo nisi razume

Brez skrbi, čisto vse, kar je bilo napisanega, sem razumel, vendar vsega ne verjamem oziroma se ne strinjam, zato postavljam vprašanja, pa težko pridem do odgovora.

Na eno vprašanje si mi odgovoril, zakaj je pri uplinjevalnem zgorevanju manj pepela kot pri izgorevanju v stari peči brez dodatnega zraka - zaradi neizgorelega ogljika. Ne bom komentiral, vzamem za resnico.

da pri prenizki temperaturi kotla ne moreš pridobit dobre pretvorbe lesa

Ponavljaš trditev, ki ni sporna. Si pa nenatančen pri izražanju o temperaturi kotla: ali je to temperatura vode v kotlu ali je to temperatura površine oblog kurišča. Moje vprašanje je, kako vpliva nekoliko hladnejša voda v kotlu na temperaturo s šamotom obloženega kurišča. Ni sporno, da je pri višji temperaturi boljši izkoristek izgorevanja - vprašanje je, ali je zaradi nižje temperature vode v kotlu tudi nižja temperatura kurišča in s tem slabši izkoristek izgorevanja.

[glavca]

Kolikor razumem je problem v prevelikem odvajanju toplote skozi steno zaradi hladne vode, s tem pa pride tako do kondenzacije in nabiranja katrana kot tudi počasnejšega in slabšega vplinjanja lesa zaradi slabših pogojev (zaradi nižje temp. okolice ni dovolj energije za celotno uplinjanje lesa). za popolno vplinjanje bi bila potrebna temperatura še višja od 100 samo regulator vleka takrat zapre zrak, ker imaš medij v sistemu vodo. Pač davek na enostavnost in uporabnost sistema. Mogoče bi sistem deloval bolje z medijem iz olja

Seveda boš najboljši efekt pridobil z pravilno dimenzionirano pečjo (da se ne segreje prehitro čez 100C) in dovolj velikim odjemom vode, ki preprečuje peči da bi ostala prevroča (zalogovnik...) Z obema ukrepoma ciljaš na temperaturo v peči 90C pri 100% gorenju - če je pri tej temperaturi zrak zaprt ker ni pravega odjema je še vedno izkoristek slab in pojavi se nepopolno izgorevanja - največkrat pri predimenzionirani peči.

Kar se tiče katrana smo imeli včeraj gostilniško debato, izkoristek je zagotovo slabši že zaradi tega, ker deluje kot izolator - oslabi prehod toplote na vodo. Seveda je v vsaki slabi stvari kaj dobrega... Zagotovo ščiti peč pred kerozijo

l.p. Jože

[marko100100]

Ponavljaš trditev, ki ni sporna. Si pa nenatančen pri izražanju o temperaturi kotla: ali je to temperatura vode v kotlu ali je to temperatura površine oblog kurišča. Moje vprašanje je, kako vpliva nekoliko hladnejša voda v kotlu na temperaturo s šamotom obloženega kurišča. Ni sporno, da je pri višji temperaturi boljši izkoristek izgorevanja - vprašanje je, ali je zaradi nižje temperature vode v kotlu tudi nižja temperatura kurišča in s tem slabši izkoristek izgorevanja.

Nevem zakaj trmoglaviš. :?:
Sam sebi si podal odgovor. Pa naj vseeno napišem.
- Kako vpliva hladnejša voda v kotlu na oblogo kurišča?
Tako da ti podhlajuje oblogo in s tem kurišče. V katerem imaš potem premalo temperaturo za optimalno izločanje lesnega plina, nabira se ti katran in pojavi se kondenzacija.
- Ali je zaradi nižje temperature vode v kotlu tudi nižja temperatura kurišča in s tem slabši izkoristek izgorevanja.
DA

[Žerjavar]

popolno vplinjanje bi bila potrebna temperatura še višja od 100 samo regulator vleka takrat zapre zrak, ker imaš medij v sistemu vodo.

Prosim ne mešati temperature vode v peči s temperaturo v kurišču. Ko zakuriš hladno peč, ima voda in kurišče 20 stopinj. Ko zagori, že krasno gori, je v plamenih kurišča že 400 do 600 st. na površini oblog 200 do 300 st, voda pa morda 30 st. Nekaj pozneje imajo plameni še vedno isto, površina oblog 300 do 400, voda pa 65 do 90 stopinj C.

Temperature v kurišču sem si izmislil, upam, da nisem udaril preveč mimo. Moje vprašanje se še vedno glasi: kako vpliva temperatura vode v peči na temperaturo v kurišču - na kvaliteto izgorevanja? Da ne bo dvoma govorim o peči z uplinjevalnim izgorevanjem, z šamotnimi oblogami okrog in okrog kurišča. Osnovno vprašanje te teme se nanaša na tako peč.

marko100100 Ali mi lahko podaš kolikotoliko verodostojne podatke o temperaturi plinov v kurišču ob običajnem dobrem gorenju in debelino šamotne obloge. Iz njih bom računsko prikazal temperaturo površine oblog kurišča, če je voda 90 ali pa 60 stopinj.

[FranciZ]

Omenil bi to, da koliko se vidi po skicah in sestavi le-teh peči, voda ne kroži okrog šamota ( kurišča ) ampak v večini okrog izmenjevalcev in kovinske stene peči.

[glavca]

če bi okrog šamota bi bilo bolj žalostno ta je bolj za zaščito kurišča pred preveliko temperaturo kot akumulator ..

[Žerjavar]

ta je bolj za zaščito kurišča pred preveliko temperaturo

Kako pa zdaj. Ves čas govorimo o problemu prenizke temperature in posledično slabšega izgorevanja. Ti bi pa sedaj ščitil od prevelike temperature. :lol:

[FranciZ]

Komentiral sem glede na to:

Ali mi lahko podaš kolikotoliko verodostojne podatke o temperaturi plinov v kurišču ob običajnem dobrem gorenju in debelino šamotne obloge. Iz njih bom računsko prikazal temperaturo površine oblog kurišča, če je voda 90 ali pa 60 stopinj.

Torej: kako lahko vpliva voda na kurišče ( šamot ), če je tam ni.

Vpliva pa, po moje, na izmenjevalce in zalogovnik kurišča.

[glavca]

to Žerjavar :

Nevem kaj ti ni jasno...

če je tam šamot je zaradi tega, da je tam lahko temperatura čimvišja, in ne zato ker je peč namenjena tlenju na 40C.

Pri nizki temperaturi pa res šamot tam kaj kaj iskat... Mogoče bi bil za ja takega bolj primeren svinjski kotel

l.p. Jože

[Žerjavar]

kako lahko vpliva voda na kurišče ( šamot ), če je tam ni

V delu sten kurišča je šamot prilepljen na pločevino, na drugi strani pločevine je voda.

glavca rekel si

za zaščito kurišča pred preveliko temperaturo

Jaz to razumem, da čuva, da nebi bila temperatura previsoka, sedaj pa praviš da zato, da bi bila čim višja???