[kremenckov ata]

iba kar se vode tiče in kolektorjev si ga pihnil. Obstajajo sistemi, ki so polnjeni z antifrizom, polnjeni pod pritiskom, lahko pa jih hladiš z navadno vodo. Voda je te dni kar ajsi, zalogovnik 1M3 ma že skoraj 70 stopinj in se trudmo porabit vročo vodo. Zvečer ali pa pozimi ko ni sonca, pa so kolektorji suhi, voda pa se vrne v posebno posodo na podstrehi.
Sem pa preveril temperaturo hladnega podstrešja pri nas. Zunaj je bila najvišja temperatura 30.2, v podstrehi istočasno pa 33. Ker je bajta gorenjskega stila ma tiste lince pod čopi, del mansarde pa zračni kanal. Pohodni strop je lesen z zračnim kanalom, tako da druge akumulacije toplote na podstrehi ni. Strešniki so 80 let stari, firme izdelave ni.

[sparky.xxl]

Dokler bo toplote in vetra dovolj, se vsake gate hitro posušijo. Ne skrbi me sama vročina temveč pogoji z nekaj stopinj plusa ob jutrih ali pa ko gre sonce dol , še bolj pa ko ta pleh tok hvaljo, da sneg z njega ne zleti , da ga imaš nekaj mesecev na streh ob vseh odjugah vmes. Bolj zanimivi rezultati bodo v času ko bo na avtih vsaj nekaj rose. Sicer pa pohvalno!

Joj, še eden ata . No, da ne bo pomote, ni mišljeno v negativnem smislu. Ateji so kr fejst ljudi :wink: .
Kot sem že v prejšnjih postih omenil, tudi mene sedaj zanima kaj se bo dogajalo s kondenzom pod kritino. Dejstvo je, da sedaj ni primeren čas za takšne raziskave, ker so temperature previsoke in se ustvari akumulacija toplote v materialih, kar nato prepreči možnost nastajanja točke rosišča, saj jo nočni minimalni padec temperature ne doseže.
Ravno iz tega razloga sem meril tudi relativno vlažnost, ki se pojavlja v zračnem mostu. Trenutni rezultati meritev bolj nakazujejo na puščavo kot na deževni gozd . Sem pa prepričan, da se bodo razmere spremenile, v obdobju kakšnega indijanskega poletja, tam enkrat meseca oktobra. Takrat bo dnevna temperatura okoli 20-23 st. C, ponoči pa se bo ohladilo že kar blizu 0 st. C. Takrat bo pa pravi čas za merive relativne vlažnosti.
Vsekakor pa je v "temperaturnem" primeru naše strehe zaključek sledeč.
Če je zračni most pravilno izveden in je skozi vremenske pogoje (prisotnost vetra) zagotovljeno prezračevanje, potem pločevinasta kritina ne vpliva bistveno slabše na podkonstrukcijo kot se to dogaja pri opečnati kritini.
Tudi če je nekaj dni popolno brezveterje in sonce seva z max. močjo (recimo, da je T-max. zraka okoli 30-34 st. C) ni panike glede povečane temperature v podkonstrukciji.

Ko bom imel korektne pogoje za meritev relativne vlažnosti, objavim še te podatke.

[sparky.xxl]

primerjava z avtom...Ja ima delno podlago. Res ni vetra se pa sevalna toplota izgublja skozi stekla. Pleh je tudi izoliran...
Kaj pa kolektorji koliko že dosežejo temperaturo? Baje voda lahko zavre v njih če ni odvzema :wink:

Odlično Marko :wink: !
Kolektorji so tipičen primer, saj akrilno steklo s katerim so pokriti prepreči ohlajevanje kolektorja pri vetru. V njem ne more biti voda ampak tekočina z višjo temperaturo vretja in nižjim lediščem. V kolikor bi kolektor napolnil z vodo, bi ga "razgnalo".
In smo spet pri značilnem poletnem brezvetrju, ki je "smrt" za podkonstrukcijo čiste pločevinaste strehe... :evil:
LP

Kar se tiče kolektorjev - zanimiva primerjava. Sem pa na tem področju popoln laik; vem le to, da so kolektorji narejeni za zbiranje toplote (primerna barva, nikakor ne bela ali srebrna ), posebni premazi in steklo, ki usvati efekt tople grede. Strešna kritina pa je, po moje, le malse drugačna. Ne smemo pozabiti, da ima večina pločevinastih kritin posip, ki res da poveča površino kritine, vendar hkrati preprečuje, da bi sončni žarki povsem pravokotno padali na snov (pločevino) in jo segrevali, saj posip ustvarja efekt razbijanja vpadnega kota žarkov.
In smo zopet pri kolektorjih; ali je tu pomemben vpadni kot sončnih žarkov? Mislim, da je. Joooj, kam so že zajadrali :lol:
Skratka, zelo sem vesel, da je tema postala razgibana in prikazuje visoko stopnjo divergentnega razmišljanja.
Pohvalno - le tako naprej!

[ataIBA]

iba kar se vode tiče in kolektorjev si ga pihnil. Obstajajo sistemi, ki so polnjeni z antifrizom, polnjeni pod pritiskom, lahko pa jih hladiš z navadno vodo. Voda je te dni kar ajsi, zalogovnik 1M3 ma že skoraj 70 stopinj in se trudmo porabit vročo vodo. Zvečer ali pa pozimi ko ni sonca, pa so kolektorji suhi, voda pa se vrne v posebno posodo na podstrehi.
..........

Pihnil? He-he :wink: .
Novi sistemi suhih kolektorjev in polnjenje pod pritiskom (ki dvigne temperaturo vrelišča ), so zame novitete. Bil pa sem zraven pri prvih domačih ORO solarnih sistemih firme Kocuvan Branka iz Vidma ob Ščavnici. Je že 30 let od takrat.
Poanta v razmišljanju je bila primerjava temperature, ki se v kolektorju zaradi črne barve in nehlajenja z zrakom dvigne nad 100 stopinj in ne najnovejši sistemi segrevanja vode. Sicer pa podatek o "suhem" kolektorju pove vse :wink: .
LP

[gea]

:o Se pridružujem tudi meni aktualni debati.

Podatki:
- streha klasična dvokapnica orientirana vzhod - zahod.
- kritina salonit,
- naklon cca. 20 stopinj,
- brez zračnega mostu,
- hladno podstresje s cca. 44 m3 zraka,
- na jug sever cca. 30 x 30 cm rešetka za prezračevanje.

Meritve:
- Dallas senzorji 1 wire.
- Lokacije: tik pod salonitkam, sredi podstrešja ( na liniji odprtin), kuhinja, kopalnica, zunanja temperatura.
- Meritve vlage (H) in temperature ( T).

Razlog: predvidena menjava salonitk za zračni most in gerrard, načrtovana vselitev v mansardo, zagon kamina itd.. Spremljanje T in H pri vseh naštetih dogodkih in vpliv na bivalne razmere v mansardi.

Namenoma puščam večjo velikost JPGjev z ogledom na shrani.si in preview tukaj.

Temperatura tik pod salonitkam:
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?3i/zX/3fRsF8G7/podstrehounichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/3i/zX/3fRsF8G7/podstrehounichr("46")jpg[/img][/url]

Temperatura in vlaga na podstrešju:

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?19/Js/KXGYaMP/podstresjetinhunichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/19/Js/KXGYaMP/podstresjetinhunichr("46")jpg[/img][/url]

Samo temperatura na podstrešju:

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?42/P/2Cf6PSP5/podstresjetunichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/42/P/2Cf6PSP5/podstresjetunichr("46")jpg[/img][/url]

Opomba: nerelavantna meritev je samo na 16. -17 .7 kjer podatki interpolirani, ker šel notebok, ki zajema podatke v Stand by.

Povzetek: presenečen sem nad vašimi meritvami po katerih pod pločevinsto in salonitno streho ni BISTVENE razlike v temperaturi. V kanalu sem pod plehom sem pričakoval T bližje 70 C???

In še lokacije senzorja za podstrešje, ki meri T in H:

[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/f/21/9T/3XHlAZaY/1/senzorsmallunichr("46")jpg[/img]

[papez46]

Zanimivo. Prav res.

Vsega napisanega niti ne bom komentiral, ker ne vidim potrebe.
Sparky.xxl je lepo izvedel meritve in povzel dobljene rezultate in zaključke, ki izvirajo iz le-teh.

Vse to le potrjuje moje navedbe iz drugih postov in prerekanj, glede temperaturnih režimov pod različnimi kritinami.

Dejstvo je, da temperature pod kovinskimi kritinami niso bistveno večje kot pod ostalimi vrstami kritin. Vse ostalo so nianse in detajli.

In kot sem že omenil, vsaka streha je "projekt" za sebe.

[gea]

Ker je lahko na 1 wire nekaj 10 senzorjev na istem kablu me nič ne stane, če dam senzor še v bodoči zračni most. Senzor z max T = 85 C mora zadostovati, edino kar iščem so PATCH kabli za temperaturo do 100 C.

Mogoče kdo ve kje možna nabava Patch kabla za višjo temperaturno obremenitev??

lp

[kremenckov ata]

za kable pokliči v Techtrade d.o.o., v IOC Trzin, upam da majo!

lp

[borovničan]

enako kot meritve svetlih in temnih avt. - Razlike so le v času segrevanja - svetli se segrejejo počasneje kot temni - a končna temp. je po cca. 35 min na isti lokaciji enaka !

[sparky.xxl]

Ker je lahko na 1 wire nekaj 10 senzorjev na istem kablu me nič ne stane, če dam senzor še v bodoči zračni most. Senzor z max T = 85 C mora zadostovati, edino kar iščem so PATCH kabli za temperaturo do 100 C.

Mogoče kdo ve kje možna nabava Patch kabla za višjo temperaturno obremenitev??

lp

Gea, pred kratkim si že objavil svoje meritve v enem izmed postov, prav tako sliko senzorja. Sem potem malce netal (nekateri rajši Googlajo :wink: ), da bi se dokopal do več podatkov o senzorjih ker je bil namen izvesti meritve na isti način (PC, senzor, graf, refultati, komentarji), vendar nisem ni bilo uspeha.
Sedaj lahko izvem inf. iz prve roke - pardon - tipkovnice .
Recimo, da ubodem kakšne 4 senzorje Tmax. = 85 st. (kot na tvoji sliki) + programska oprema, prenosnika bom pa že nekje našel; drugače pa potegnem kable do stacionarca :roll: .

Kakšen bi bil okvirni strošek za 4 senzorje + SW in kje bi to nabavil?
Glede na to, da bi ves instrumentarij nabavil bolj v smislu projetka (meritev temperature zraka in vlage v zračnem mostu), mi nekako ne diši, da bi za nakup moral prodati celo sosedovo kravo :lol: .
Po zaključenih meritvah bi vse to morda uporabil za kontrolo temperature piva in meril vlažnost (orošenost) zunanje strani vrčka ter s tem ugotavljal ali je pivo ohlajeno na primerno temp.

Hvala za info.

[gea]

Živjo!

v bistu imaš tri možne variante glede na tip senzorja:

1. Button senzorji z nekaj k lastnega spomina ( pustiš na lokaciji, potem pobereš in včitaš v PC),
2. pasivni dallas senzorji, kjer odčitek delaš v real time s pomočjo PC in ima vsak senzor svoj ID.
3. in pa senzorji s spominom, ki se priklopijo direktno na USB ( izgledajo kot USB ključek)

Jaz sem izbral 2. varinato in pri njej sta spet dve varianti - cenejša samograditeljska ali out of the box varianta. V bistu so osnovni senzorji v cenovnem rangu 5-10 € ( temperatura), za vlago so dražji. Poleg senzorjev potrebuješ še preprosto kontrolno ( master) vezje in pa RS 232 port ( dobi se tudi master za USB port). RS 232 master za priklop 1 wire senzorjev je zelo preprosto z 3-4 diodami in nekaj upori.

Da skrajšam:
- če si mal elektronika lahkod delaš v samogradnji kot opisano zgoraj in linki so naslednji:

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")elektronikunichr("46")si/phpBB2/viewtopicunichr("46")php?t=10713]Link ne elektronik forum[/url]
Moderator s foruma napisal lasten SW in projekt za modul. Mislim pa da podpira več različnih senzorjev, a le za meritev temperature.

- če pa imaš doma otroke za pazit + služba in ni časa ne programirat ne lotat (kot pri meni) je v igri iskanje izdelane variante, ki so seveda nekaj dražje s solidnim ohišjem in s preprosto povezavo preko PATCH kablov:

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")ibuttonlinkunichr("46")com/sensorsunichr("46")aspx]Ibuttonlink.com[/url]

pri tem sem iskal distributerje za EU:

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")fuchs-shopunichr("46")com/de/shop]V Nemčiji[/url]

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")homechipunichr("46")com/catalog/]In Angliji[/url]


zaradi razmerja funt / € mi je bil ugodnejši nakup v Angliji, kjer sem vzel KIT komplet + nekaj senzorjev ( Kit z LINK TH, 3 T senzorji + 2 kabla + dodatno 3 TH senzorje).

Bom pa dokupil še power injector (če imaš več kot 8 senzorjev napaja linijo ker napajanje iz RS 232 prešibko) in nekaj TH senzorjev ( 2-3).

Moram še povedat, da prvi priklop delal OK, potem pa mi "crkovalo" vse po vrsti ( ni meril vlage, potem čez nekaj dni pa T odčitki napačni). Support je bolj žalost, sem pa uspel po naključju najti dober DOS program, ki komunicira ok z RS-232 portom in odkar sem resetiral Master modul (Link TH) vse dela B.P. Je pa tudi res, da sem si omislil na notebooku PCMCIA RS-232 port, ker ga original ni bilo gor.

Sedaj pa to laufa že kak mesec OK in bom pustil še par mesecev, da res vidim kako se bo obnašala mansarda, ko se vselimo.

Trenutno imam 7 senzorjev gor, 4 T in 3 H. Do menjave strehe bom dal še en senzor v ALU škatlo, PATCH kable notri in vse dobro zasilikonal in dal fiksno en TH senzor še v zračni kanal.

Za konec še nakaj linkov na to temo:


[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")haccpnowunichr("46")si/gumbekznaunichr("46")htm]Slo zastopnik za gumb senzorje[/url]

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")haccpnowunichr("46")si/elusbunichr("46")htm]isti zastopnik in vse bolj popularni senzorji s priklopom na USB[/url]

So imeli T in TH senzor na USB tudi pri Conradu, a mi trenutno javlja, da ni na voljo.

P.s.: Za TH meritev vrčka piva sem pa zelo zainteresiran. A boš dostavil nekaj mrzlih vrčkov piva jaz pa senzorje :lol:

[sparky.xxl]

Vauuu gea, informacij toliko, da celo noč ne bom zatisnil očesa . Hvala!

Kar se mojega znanja elektronike tiče; no je kar dobro :oops: . Obvladam približno toliko, kot ti tekoče govoriš jezik plemena Svahili .
Bodo pa inf. koristne za nadaljnjo uporabo.
Moram kupiti malce prostega časa (baje prodajajo v Merkurju - Anythig You Want ) in bom aktiviral nekaj e-kratkohlačnikov, da se malce poigrajo s svojim znanjem in mojim denarjem :x .
Sem danes malce netal in našel en link, kjer dobiš kit komplet za Winse. Mislim da je okoli 70 funtov :evil: . A to je za savinjčana mnooogo preveč. Ni blema kupit za 70 funtov hmeljevega soka (da ne bo minister za zdravje :twisted: ), ampak za seznor toliko :? :lol: .
Me pa čedalje bolj mika, da bi pa kasneje le morda vzel kredit :? in "osenzoril" (g. Toporišič bo padel v nezavest, če bo to bral ) steho, da bom lahko nadzoroval tiste suhe in vlažne dni (mi je prišla na misel prispodoba o tistem najlepšem, nežnem bitju, ki te zna tako milo pogledati ).

P.S.
Kar se pa hladnih vrčkov tiče. Nekdo na forumu je pred kratkim omenil, da bi bilo dobro organizirati eno družabno srečanje forumašev. A v življenju je vedno tako; kjer je dim je tudi ogenj :wink: .
Moja kristalna krogla, sicer še zelo megleno, kaže za naslednje leto (zgodaj poleti) en naslov teme, ki se glasi nekako takole VE..K. F.ŠTA FOR..AŠE. POD STR.H. . Je še res kar v megi, a nekaj se že vidi. Mislim, da bo tam vrčkov; hladnih in toplih, polnih in praznih, z vlago zunaj in znotraj, dovolj :lol: .

[ataIBA]

enako kot meritve svetlih in temnih avt. - Razlike so le v času segrevanja - svetli se segrejejo počasneje kot temni - a končna temp. je po cca. 35 min na isti lokaciji enaka !

hock: hock: hock:
Začni tako, da si oblečeš črno majico in nato belo ter primerjaj razliko. Nadaljuj z dvema kosoma pločevine (bela in črna), ki ju položiš na sonce. Torej, čez urco položi gor roki in napiši rezultat :lol:
LP

[sparky.xxl]

:o Se pridružujem tudi meni aktualni debati.

Podatki:
- streha klasična dvokapnica orientirana vzhod - zahod.
- kritina salonit,
- naklon cca. 20 stopinj,
- brez zračnega mostu,
- hladno podstresje s cca. 44 m3 zraka,
- na jug sever cca. 30 x 30 cm rešetka za prezračevanje.


Povzetek: presenečen sem nad vašimi meritvami po katerih pod pločevinsto in salonitno streho ni BISTVENE razlike v temperaturi. V kanalu sem pod plehom sem pričakoval T bližje 70 C???

In še lokacije senzorja za podstrešje, ki meri T in H:

[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/f/21/9T/3XHlAZaY/1/senzorsmallunichr("46")jpg[/img]

Bom še malce pokomentiral krepko pisavo. Če bi zraven svojih postov pripel še slike (se bom potrudil v prihodnosti ), bi bile meritve morda bolj logične. Res pa je tudi, da nisem napisal ugotovitve, ki (verjetno) ima velik vpliv pri velikosti temperature pod kritino.
Zračni most odigra določeno vlogo pri ohlajevanju kritine, vendar je pri tem pomembno, kakšno možnost damo segretemu zraku, da se prebije izpod slemena na prosto. Moram priznati, da so se v tem primeru krovci kar izdatno potrudili (strokovno), saj so izvedli optimalno prezračevanje skozi slemenjake. Prav tako so detajli (škoda, da ni možno slikati) zaključka kritine v slemenu skrbno izdelani, kar pomeni optimalno možno režo za izhod segretega zraka iz zračnega mostu skozi sleme.
Pomembno je tudi to, da sekundarna kritina ni položena povsem v "špico" in se zaključi vsaj 5 cm prej (torej ne preklop čez sleme :!: ). Tako se ustvari podpih hladnejšega zraka iz podstrejšja, kar pospeši izsesavanje tistega v zračnem mostu. Termodinamika tu resnično pride do izraza :wink:
Končni učinek je pospešeno gibanje zraka v zračnem mostu in posledično manj možnosti (časa) za segrevanje zraka pod kritino. To velja za kateri koli tip kritine.

Tu se v praksi potrjujejo navedbe Ata, pokrovke, papeža (ki je pravilno zapisal, da je vsaka streha projekt zase) in ostalih forumašev z izkušnjami pridobljenimi skozi prakso.

Naj bo dovolj mučenja za sedaj . Grem ven na sonce; oblečeno pa imam črno-belo majčko, pa da vidim katera roka (leva-črna ali desna-bela) bo prej segla po vrčku hladnega hmeljevega soka :lol: :lol: :lol:
Se (ohlajen) vrnem še zvečer :wink:

[borovničan]

enako kot meritve svetlih in temnih avt. - Razlike so le v času segrevanja - svetli se segrejejo počasneje kot temni - a končna temp. je po cca. 35 min na isti lokaciji enaka !

hock: hock: hock:
Začni tako, da si oblečeš črno majico in nato belo ter primerjaj razliko. Nadaljuj z dvema kosoma pločevine (bela in črna), ki ju položiš na sonce. Torej, čez urco položi gor roki in napiši rezultat :lol:
LP

daj toplomir spodaj recimo k "kuplungi " v bel in enega v črn avto in primerjaj tem. po pol ure.....
Zadeva bo prakt enaka +- cca. 5 st. C hock: