[andro]

Vidim, da sva oba odgovorila ob istem času, no podatki pa so isti. Priročniki in fizikalne tabele ne lažejo.

Andrej

[Tone]

Toplotna prevodnost PP cevi, ki se jih verjetno uporablja za zemeljske kolektorje je 0,24W/mK in ker gre za majhno površino oziroma veliko gostoto energije, je to kar znatna izguba oziroma velika razlika temperature.
Če nisem česa falil, ima 7cm ledu okrog cevi enak upor za temperaturo kot PP cev premera 20mm. Torej pol delta T se dogodi na cevi. Glede na to, da ima zemlja 2 do 3 x slabšo prevodnost, je pred zaledenitvijo zemlja daleč prevladujoč "izgubar", zato kak baker ni smiselen.

[Vigma]

Tu pa sta me s tabelami popolnoma potolkla. Jaz butec sem pa bil trdno prepričan, da če ledu dovajaš toploto, da se led spremeni v vodo.

Mislim, da razumemem idejo in ne trdim, da ni uresničljiva. Toplotna črpaka ohladi tekočino v cevi za recimo 4 stopinje. V cevi natočimo seveda antifriz. Ko voda okoli cevi zamrzne, nastane led, ki je zelo dober prevodnik toplote, ali ne? Najvišja temperatura ledu pa je nič stopinj. Torej se antifriz lahko ogreje na največjo temperaturo nič stopinj. Ko pa se bo vračal iz toplotne črpalke, pa bo imel temperaturo minus štiri stopinje.

Šlo že bi, ampak bi bilo kot z železno rudo z malo vsebnostjo železa. Izkoristek, COP bi bil mali. Vse te možnosti so že proizvajalci toplotnih črpak preverili, zato kot najbolj ekonomične proizvajajo tiste, ki imajo območje delovanja nad 5 stopinj. Seveda so sposobni narediti tudi take za nizke temperature, ampak potem takoj cena zraste v nebo.

Pri našem sistemu nad kolektorjem lepo rastejo rastline, kar je za nekatere tudi zelo pomembno.

.

[Tone]

Po mojih izračunih in občutkih se zlo hitro začne delati led, ki pa se v tistih urah, ko črpalka ne deluje, stali. V bistvu je to še sreča, ker ko se naredi led temperatura neha padati, ostane namreč na ničli oziroma malenkost pod njo.
Seveda bi bilo fino delati na 5 plusa, ampak to gre v novembru in morda še v decembru, vsaj 2/3 energije pa dobiš iz ledu, ki se dela do konca kurilne sezone. Brez ledu je akumulirane toplote enostavno premalo, zemlja v bistvu izolator in ne moreš kaj dosti energije črpati iz razdalje recimo 3. metrov.

Zato je voda ključ do uspešnega temeljskega - beri ledenega - hranilnika toplote. Ključna pa je tudi zaradi dovajanja energije čez poletje, saj je 1m zemlje prevelik izolator, da bi sonce stalilo led.

[Peter]

Druga stvar. Ne pustite se nasankati prerokom, ki predlagajo globino polaganja na 1.5 metra. Že v osnovni šoli se učijo, da je v notranjosti zemlje na določenih globinah konstantna temperatura. Ta se prične šele pri 2 metrih globine, kjer je večinoma ta temperatura okrog 11 stopinj. In prav na to temperaturo (malo nižjo) so naše geotermalne črpalke optimizirane, kar pomeni, da je izkoristek, COP, največji.


Vidiš, taki kot si ti s svojimi izjavami delate škodo prodajalcem toplotnih črpalk. Kakšna dva metra. Iz katerega planeta si ti svoje znanje jemal. Optimum je na 1m. Ne na 1.5m, na 1m. Pa ti niti pojasnjeval ne bom. To so stvari o katerih so si 40let nazaj belil glave. Ljudem, ki se s tem zares ukvarjajo je to že dolgo jasno. Razne čez noč pametne hobi firme pa tko...

[borovničan]

ne se smešit, da je konstantna tem. na 2 m :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:
to tem. dobiš na globini cca. 9-12m odvisno od terena, poglej v resne montanistične priročnike....
Gradbeniška točka 30 letnega zmrzišča je namreč 70 cm ......

[Vigma]

Se opravičujem za moje "nesmisle".

Kje jemljem svoje znanje? Od največjega izdelovalca toplotnih črpalk na svetu! Če oni tam pravijo, da je cevi potrebno položiti na 2 metra, ker je tam prilično konstantna temperatura, potem jaz laik njim pač ne morem ugovarjati. Držim se pač navodil, kot jih tovarna priporoča za svoj izdelek in jih posredujem kupcu. Če tako napraviš, kot tovarna svetuje, bo aparat funkcioniral kot je treba, če pa ne, pa le slučajno.

Zadnjič sem bral diplomsko nalogo, kjer je zapisano, da se notranjost zemlje ogreva od sonca. Tako jih pač učijo. Zanika osnovni princip, da se toplota širi izključno od toplega k mrzlemu. V nedeljo se je Čolnik pogovarjal z našim v svetu uveljavljenim profesorjem - fizikom, ki je lepo povedal, da podnevi sonce ogreje površino zemlje, ponoči pa ta toplota pobegne nazaj v vesolje. Če ne bi pobegnila nazaj v vesolje, bi se akumulirala toplota na zemlji in bi vse pregorelo. Konstantna temperatura pa je zaradi počasnega prehoda toplote iz notranjosti zemlje.

[Tone]

Verjamem, da je teren, kjer bo na 2.m najbolje delovalo, sploh če bo površina sistema zelo velika in se bo malo ledenilo in je za vodo prepustno zemljišče.
Kar se pa sam zemlje kot planeta tiče pa iz jedra prihaja tako malo energije, da nima smisla o tem sploh razmišljati. Sicer pa pojdi se v postojnsko jamo gret, pozimi bi šlo, poleti bi te pa v kratkih rokavih kmalu pobralo.