[ac/dc]

Zanima me kateri zaključni sloj priporočate za izolacijsko fasado iz kamene volne, debeline 16 cm? Izbiram med:

-silikatni
-silikonski
-silikatno-silikonski?

So vsi našteti primerni ali kakšnega odsvetujete?

[ANAJOB]

Zanima me kateri zaključni sloj priporočate za izolacijsko fasado iz kamene volne, debeline 16 cm? Izbiram med:

-silikatni
-silikonski
-silikatno-silikonski?

So vsi našteti primerni ali kakšnega odsvetujete?

NAM SO SVETOVALI SILIKAT-SILIKON.

[ac/dc]

Zanimivo, meni pa so svetovali silikatnega...

V čem je sploh prednost enega ali drugega?

[hrustalec]

pozdrav

Na tervol moraš dati takšnega, ki prepušča vodno paro od znotraj navzven. v tem primeru odpade silikonski, ki fasado zatesni. Če jo boš zatesnil se bo napila vlage, ki prihaja od znotjaj in bo ji izolativnost v parih letih padla na 0. Zato imaš podan tudi čas sušenja fasade pri tervolu, ki znaša okoli 3 mesece.
lep pozdrav

[Bern]

Res moraš dati paropropusten zaključni sloj, in vse naštete sestave to so. Razlike so predvsem v vodoodbojnosti in barvni obstojnosti. Ti dve lastnosti naj bi imel silikon najboljši, zato se priporoča tam, kjer je fasada zelo izpostavljena vremenu ( objekti z visokimi fasadami ali brez napuščev ). Silikati so sicer najbolj razširjeni in veljajo za ''dovolj'' dobre zaključne sloje, tudi na kameni volni. Res pa je, da so se na nekaterih lokacijah pokazali kot problematični. Če imaš objekt na vlažni, neprevetrovani lokaciji, imaš veliko možnost, da se ti na silikatu pojavi plesen ( črne pike ). In to nima nobene veze z volno ali posledic za volno. Gre zgolj za problem zaključnega sloja.
Sicer se silikon res sliši, kot ''tesnilo'', ampak ni, ker mrežasto utrjuje. Akrilno vezivo pa ustvarja film, zato akrilni zaključni sloji niso za fasade na kameni volni !
Tisto o 3 mesecih sušenja in nični izolativnosti pa ne razumem, vem pa, da nima nobene veze z gradbeno fizikalnimi pojavi, ki so na fasadah mogoči. Ednino če ga res hudo userjemo, npr. v fasado napeljemo hidrant in jo zunaj pošvasamo z bitumnom :lol:

Lp

[ac/dc]

Hvala za odgovor, sedaj mi je zadeva bolj jasna. Najverjetneje bom kar ostal pri silikatnem, tako kot so mi svetovali.
Barv nimam intenzivnih (umazana bela - bela kava) zato bledenje ne bi smel biti problem, fasada je skoraj vsa pod napuščem, le manjši del je direktno izpostavljen vremenu, ampak mislim, da ne bi smel biti problem, saj je ta del dobro osončen in prevetren.

[grizl]

Moj primer. Fasada je izolirana z 10 cm lamelami Tervola. Nosilni zob fasade na prvi AB plošči je bil že ob izdelavi obložen z porolitom. In glej ga zlomka. Alge so se pojavile povsod po fasadi, le tam kjer je pod zaključnim slojem porolit ne. Na ogledu so bili že proizvajalci zaključnega sloja, pravtako strokovnjaki iz Terma. Vsi zatrjujejo, da volna nima vpliva na alge, nihče pa mi omenjenega pojava ne zna razložiti. Edini odgovor je: "Vplivi okolja" :x :x . Aja, zaključni sloj je silikat.

[ac/dc]

Moj primer. Fasada je izolirana z 10 cm lamelami Tervola. Nosilni zob fasade na prvi AB plošči je bil že ob izdelavi obložen z porolitom. In glej ga zlomka. Alge so se pojavile povsod po fasadi, le tam kjer je pod zaključnim slojem porolit ne. Na ogledu so bili že proizvajalci zaključnega sloja, pravtako strokovnjaki iz Terma. Vsi zatrjujejo, da volna nima vpliva na alge, nihče pa mi omenjenega pojava ne zna razložiti. Edini odgovor je: "Vplivi okolja" :x :x . Aja, zaključni sloj je silikat.

Ali meniš, da teh težav ne bi imel, če bi imel kak drug zaključni sloj?

[grizl]

Ne vem. Sicer nikogar ne obtožujem, bi pa vseeno od koga želel odgovor zakaj takšna razlika med zaključnim slojem na izolaciji in tam kjer izolacije ni.

[ac/dc]

Če je tako, potem je jasno, da "vplivi okolja" nimajo nič s tem. Razlika očitno nastane zaradi izolacije.

Morda pa silikatni zaključni premaz vseeno ni primeren za fasade, ki dihajo?

[Bern]

Hja ??? Lahko je na mestu porolita temp. podlage višja, vpojnost drugačna, ker je lahko samo pol mm tanjši armirni sloj, nekaj se pozna tudi zaradi transporta vlage, in še kaj bi se lahko našlo. Posledično je lahko čas sušenja silikata tam samo malenkost krajši in že imava razliko, ki algam ne paše.
Ponavljam. Kolikor vem se težave pojavljajo samo na silikatih, na vseh vrstah izolacije. Seveda ne povsod. Pozabil pa sem omeniti še bližino gozda - velik potencial alg in plesni !

Lp

[hrustalec]

Tisto o 3 mesecih sušenja in nični izolativnosti pa ne razumem, vem pa, da nima nobene veze z gradbeno fizikalnimi pojavi, ki so na fasadah mogoči. Ednino če ga res hudo userjemo, npr. v fasado napeljemo hidrant in jo zunaj pošvasamo z bitumnom :lol:

Bom opisal bolj na široko. Pri nizkih T pride do kondenzacije vlage v fasada. Pri tervolu je ta pojav normalen ker fasada diha. Pozimi se fasada navlažuje od zunaj proti notranjosti. Po domače povedano postaja vlažna. Vlaga izhlapeva iz tervola poleti ko se dvignejo T. Po standardu je to 90 dni. Navlaževanje pa je odvisno tudi od zidu in njegove paropropustnosti več lahko najdete na tervolovem preračunu gradbene fizike. Pri stiropuru teh tezav ni ker vpija precej manj vlage kot tervol. Poglej si malo tuje forume (SZ Evropa), odstranjujejo tervol (oblačna in zelo vlažna poletja in se fasada ne presuši.

lep pozdrav

[grizl]

Mogoče bom zašel iz osnovnega vprašanja te teme. Glede na odgovor hrustalca me zanima, kaj se bo potem zgodilo z tervolom čez čas ( sesedanje, izguba izolativnosti, "gnitje" ). Pred devetimi leti, ko smo delali fasado mi zadeve nikakor niso mogli prehvaliti, sedaj pa ....

[Bern]

Hrustalec, sicer si blizu, a ravno študiral gradbene fizike nisi. Brez zamere.
Dovoljen čas sušenja je 60 dni, za tiste materiale, ki imajo kondenzacijo dovoljeno. Fasadni materiali to seveda so. Samega procesa difuzije in posledic ne bom razlagal, ker je enostavno preveč. Če omenjaš programček za izračun, res ne vem, zakaj si izračuna tudi ne napraviš. Res pa je, da tudi pri sestavljanju fasade moraš poznati nekaj teoretske globine, da ne vnašaš nerealnih vrednosti - predvsem za zaključne sloje. In videl boš, da ni nobene teorije, da pri pravilno sestavljeni fasadi presežeš 10 dni sušenja. In ne pozabit, da je to teoretičen izračun za računske pogoje.
Zato prosim ne deli s forumaši svojih napačnih interpretacij, ker jih spravljaš v strah.
Grizl, če prav razumem imaš fasado na kameni volni že 9 let v uporabi !? Torej bistveno vprašanje zate : kaj se je zgodilo v teh 9ih letih ???

[hrustalec]

Hrustalec, sicer si blizu, a ravno študiral gradbene fizike nisi. Brez zamere.
Dovoljen čas sušenja je 60 dni, za tiste materiale, ki imajo kondenzacijo dovoljeno. Fasadni materiali to seveda so. Samega procesa difuzije in posledic ne bom razlagal, ker je enostavno preveč. Če omenjaš programček za izračun, res ne vem, zakaj si izračuna tudi ne napraviš. Res pa je, da tudi pri sestavljanju fasade moraš poznati nekaj teoretske globine, da ne vnašaš nerealnih vrednosti - predvsem za zaključne sloje. In videl boš, da ni nobene teorije, da pri pravilno sestavljeni fasadi presežeš 10 dni sušenja. In ne pozabit, da je to teoretičen izračun za računske pogoje.
Zato prosim ne deli s forumaši svojih napačnih interpretacij, ker jih spravljaš v strah.
Grizl, če prav razumem imaš fasado na kameni volni že 9 let v uporabi !? Torej bistveno vprašanje zate : kaj se je zgodilo v teh 9ih letih ???

Sam sem se ukvarjal z gradbeno fiziko v začetku leta 2007, ko sem si preračunaval za svojo hišo. Tudi sam sem hotel dati tervol pa mi finančno ni zneslo. Material je stal več kot pri stiroporu material+delo zato sem se odločil za slednjega. Tudi sam še nisem videl težav z tervolom, mora pač biti fasada narejena tako kot to predlaga proizvajalec. Lahko pa rečem, da imam sedaj v poletnih mesecih tudi do 20% večjo vlaznost v hiši kot v zimskih. Je pozimi zunanji zrak precej bolj suh. Ko omenjaš program od tervola pa da ta tudi približne rezultate. Spregledaš samo kakšen detajl pri barvanju pa so rezultati čisto drugačni (emulzija, ki jo pleskarji tako radi uporabljajo). Sicer smo malo zašli s teme, ker se je vprašanje samo nanašalo na zaključni sloj.

lep pozdrav