13.2.2006 ob 22:11
Tone. Malo po internetu pobrskat. Zemeljski kolektorji se polagajo že skoraj 60 let. Ni hudič da ne najdeš kaj. Potem boš videl, da to deluje, pa malo drugače kot si predstavlješ.
PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Polaganje zemeljskih kolektorjev v lastni režiji
25.3.2006 ob 09:11
1.: Črpalke imajo 24 mesecev garancije, deluje pa še prva vgrajena črpalka (naša lastna), ki je bila vgrajena leta 1984. Zalogovnik ni potreben, razen kjer ga stranka izrecno želi (zelo mali ogrevalni sistem), v tem primeru je ločen!
2a.: Vse je odvisno od odjema, ki dobimo iz zemlje, imamo primer (namočena zemlja, po njej teče površinska voda iz hriba), ko je za 8 kW toplotno črpalko dovolj 300 m cevi! Dejansko pa lahko dobite iz zemlje med 10 W/m2 (peščena zemlja) do nekje 30 W/m2 (zelo mokra ilovnata tla)
2b.: Kar se tiče načina polaganja, smo polagali že na oba načina, razlik praktično ni, pojavijo se samo pri odzračvanju (če je daljša zanka in ima en del cevi dvignjen višje kot zbiralnik potem je ta del težje odzračit)
3.: Vse je odvisno od moči električnih grelcev in časa, ko ti grelci delujejo. Lahko si izračunate porabo toplotne črpalke (iz moči in časa delovanja kompresorja) in porabo električnih grelcev ter ugotovite za kakšne procent se vam povečajo stroški! Sicer pa ne vem zakaj so pri zemlja/voda potrebni grelci, mi jih načeloma ne vgrajujemo, samo na izrecno zahtevo stranke, pa vse črpalke zemlja/voda normalno delujejo, problem se pojavi pri črpalkah zrak/voda, ko temperature padejo pod -15 C!
Sicer pa se recimo na primorskem celoten hotel ogreva ter hladi z toplotno črpalko zrak/voda brez dodatnega ogrevanja!!
Za dodatna vprašanja sem an voljo!
LP
2a.: Vse je odvisno od odjema, ki dobimo iz zemlje, imamo primer (namočena zemlja, po njej teče površinska voda iz hriba), ko je za 8 kW toplotno črpalko dovolj 300 m cevi! Dejansko pa lahko dobite iz zemlje med 10 W/m2 (peščena zemlja) do nekje 30 W/m2 (zelo mokra ilovnata tla)
2b.: Kar se tiče načina polaganja, smo polagali že na oba načina, razlik praktično ni, pojavijo se samo pri odzračvanju (če je daljša zanka in ima en del cevi dvignjen višje kot zbiralnik potem je ta del težje odzračit)
3.: Vse je odvisno od moči električnih grelcev in časa, ko ti grelci delujejo. Lahko si izračunate porabo toplotne črpalke (iz moči in časa delovanja kompresorja) in porabo električnih grelcev ter ugotovite za kakšne procent se vam povečajo stroški! Sicer pa ne vem zakaj so pri zemlja/voda potrebni grelci, mi jih načeloma ne vgrajujemo, samo na izrecno zahtevo stranke, pa vse črpalke zemlja/voda normalno delujejo, problem se pojavi pri črpalkah zrak/voda, ko temperature padejo pod -15 C!
Sicer pa se recimo na primorskem celoten hotel ogreva ter hladi z toplotno črpalko zrak/voda brez dodatnega ogrevanja!!
Za dodatna vprašanja sem an voljo!
LP
26.3.2006 ob 00:07
Peter Napisal:Tone. Malo po internetu pobrskat. Zemeljski kolektorji se polagajo že skoraj 60 let. Ni hudič da ne najdeš kaj. Potem boš videl, da to deluje, pa malo drugače kot si predstavlješ.
Pri meni nakladanje ne vžge, pa tudi kar sem tehtnega na to temo prebral me napeljuje na prepričanje, da imam prav. Skratka brez latentne energije ledu ne gre in kakorkoli obračaš je zemeljski kolektor v pretežni meri ledeni hranilnik - pa če je to komu všeč ali pa ne.
Tako meni kaže fozika, kaj pa pravi tebi Peter, katere moje predpostavke in izračuni so napačni?
26.3.2006 ob 11:16
Toplotna prevodnost zemlje narašča z vsebnostjo vode v zemlji (suha tla so manj prevodna; čim večja je vsebnost vode, tem večja je
zmožnost akumulacije toplote). Zaledenitev površine okrog cevi kolektorja vodi k povečanju pridobljene toplote (zaradi spremembe agregatnega stanja vode, iz tekočega v trdno, se sprošča latentna toplota, približno 93 Wh/kg). To pomeni, da bi za optimalno izkoriščanje zemeljskega kolektorja zaledenitev površine okrog cevi lahko bila prednost in ne slabost, vendar mora kolektor mora tako vgrajen, da zmrzal ne povzroči dviganje tal. To preprečimo, da okrog kolektorja položimo plast drobnega peska, v debelini 20 do 30 cm.
zmožnost akumulacije toplote). Zaledenitev površine okrog cevi kolektorja vodi k povečanju pridobljene toplote (zaradi spremembe agregatnega stanja vode, iz tekočega v trdno, se sprošča latentna toplota, približno 93 Wh/kg). To pomeni, da bi za optimalno izkoriščanje zemeljskega kolektorja zaledenitev površine okrog cevi lahko bila prednost in ne slabost, vendar mora kolektor mora tako vgrajen, da zmrzal ne povzroči dviganje tal. To preprečimo, da okrog kolektorja položimo plast drobnega peska, v debelini 20 do 30 cm.
26.3.2006 ob 11:54
Tone Napisal:Moj pogled na zemeljski kolektor je malce drugačen, kot sem zasledil na netu.
Zemeljski kolektor je zaradi dejstva, da iz zemeljske globine ne prihaja praktično nič energije, od zgoraj pa vsaj 3 mesece prihaja le mraz, zato gre v bistvu za akumulator. Ker pa je akumulacijska sposobnost zemlje zlo piškava, se praktično vsa energija pridobiva iz vode, pri čemer je glavnina latentna energija, ki se dobi zaradi zaledenitve vode. Če je to res in vsa fizika tako kaže, potem je:
- Akumulacija oziroma energijska vsebnost kolektorja odvisna od količine vlage, ki bo zamrznila. Torej ni bistvena površina, temveč vlaga v zemlji okrog cevi.
- Kolektor se odledeni predvsem zaradi vode (dežja). Če si malo izračunate dobite zlo velike številke potrebnega dežja.
- Znano je, da če se ustvari ledena plošča, se le ta ne bo odledenila čez celo poletje in naslednja kurilna sezona bo fiasko. Vzrok je seveda bistveno manjše oblivanje z deževnico, ki v bistvu odteče mimo.
- Pri gradnji na moji lokaciji mene tako najbolj skrbi pretok deževnice skozi kolektor. Tla so že na globini okrog pol metra zelo trda lapora ali ilovica - razlika med njima mi itak ni ne vem kako jasna. V glavnem tla so po občutko vodonepropustna, imam pa na parceli mikro potoček, tako da bi lahko z menjavo zemlje stvar rešil z napeljavo vode iz kolektorja v potoček.
Ker pa imam 24m^2 sončnih kolektorjev se nagibam k zakopavanju cca 40m^3 velike cisterne, v kateri bi pozimi ledenil, poleti pa odtajeval vodo. Po hitrih izračunih imam čez poletje ravno prav energije za odledenitev - energije, ki je je itak preveč in moram kolektorje zastirati, izključevati ali nekako hladiti.
PS: Da bi pa delal iz cevi mrežo se mi pa zdi precej noro, saj na križanju izhubljaš (isto vodo zamrzujeta 2 cevi torej je izkoristek cevi manjši.
Tone, tvoja ideja je zanimiva in tudi realna. Problem bo edino določit točno letno izgubo toplote na tvojih ogrevanih objektih. Drugače vode v rezervoarju ne smeš ledeniti, ker voda ko zamrzne ekspandira. Če boš imel recimo tak rezervoar z vodo in boš vodo ohlajal za recimo od 4 do 8 stopinj (realno). Potem dobiš za vsako ohlajeno stopinjo enega kubika vode ven 1.1 kWh energije.
Torej, če imaš 50 kubikov rezervoar (velika reč) in ohladiš vodo za 5 stopinj in pozabiš, da se voda tudi sama ohlaja, potem dobiš iz takega tanka ven približno 290kWh energije. Ne verjamem, da je to dovolj energije, da ogrevaš hišo pozimi trajno.
Fizika je res fajna reč ampak te tudi spusti na realna tla.
26.3.2006 ob 20:42
Led se v cisterni dela okrog cevi, ki bi jih razporedil na recimo 30cm. Dokler led ne začne pritiskati na steno cisterne je stvar povsem nenevarna. Sploh pa iz okoliške zemlje priteka energija, ki bo tajala morebitno nastali led. Cevi za povezavo na sončne kolektorje zato mislim položiti tik ob plašču cisterne, v njih pa naj bi bila navadna voda - ista kot se pretaka po sončnem kolektorju, talnem in v akumulaciji sončnega sistema.
Mislim, da bo samo konkreten test pokazal kako bo z zaledenitvijo te cevi. Sicer pa imam čas par mesecev, da se odledeni zaradi pritoka energije iz zemlje. Problem vidim v mikro razlikah v temperaturi ledišča. Morda bo v sončni sistem treba vliti nekaj litrov nečesa, kar bo ledišče spustilo na kako stopinjo pod ničlo. Dokler je namreč v zemeljski akumulaciji še kaj energije, bo tam še kaj vode in temperatura ne bo padla pod 0°C.
Tako pravi fizika
Pesek okrog cevi zemeljskega kolektorja pa zna biti problematičen, po občutku bi rekel, da voda iz njega lažje odteče kot iz zemlje. Sicer pa, kaj koga moti, če se zemlja nad kolektorjem dvigne za par cm.
Mislim, da bo samo konkreten test pokazal kako bo z zaledenitvijo te cevi. Sicer pa imam čas par mesecev, da se odledeni zaradi pritoka energije iz zemlje. Problem vidim v mikro razlikah v temperaturi ledišča. Morda bo v sončni sistem treba vliti nekaj litrov nečesa, kar bo ledišče spustilo na kako stopinjo pod ničlo. Dokler je namreč v zemeljski akumulaciji še kaj energije, bo tam še kaj vode in temperatura ne bo padla pod 0°C.
Tako pravi fizika
Pesek okrog cevi zemeljskega kolektorja pa zna biti problematičen, po občutku bi rekel, da voda iz njega lažje odteče kot iz zemlje. Sicer pa, kaj koga moti, če se zemlja nad kolektorjem dvigne za par cm.
2.4.2006 ob 21:35
Večina toplote prihaja z vrha. Če temperatura medija, ki kroži v ceveh ne pade pod 0 stopinj potem ni zmrzovanja a ne? Zmrzovanja je malo in še to traja kratek čas, tako da ne vem, če kaj grozno veliko energije prispeva zmrzovanje vode.
3.4.2006 ob 23:57
sajure Napisal:1.: Črpalke imajo 24 mesecev garancije, deluje pa še prva vgrajena črpalka (naša lastna), ki je bila vgrajena leta 1984. Zalogovnik ni potreben, razen kjer ga stranka izrecno želi (zelo mali ogrevalni sistem), v tem primeru je ločen!
2a.: Vse je odvisno od odjema, ki dobimo iz zemlje, imamo primer (namočena zemlja, po njej teče površinska voda iz hriba), ko je za 8 kW toplotno črpalko dovolj 300 m cevi! Dejansko pa lahko dobite iz zemlje med 10 W/m2 (peščena zemlja) do nekje 30 W/m2 (zelo mokra ilovnata tla)
2b.: Kar se tiče načina polaganja, smo polagali že na oba načina, razlik praktično ni, pojavijo se samo pri odzračvanju (če je daljša zanka in ima en del cevi dvignjen višje kot zbiralnik potem je ta del težje odzračit)
3.: Vse je odvisno od moči električnih grelcev in časa, ko ti grelci delujejo. Lahko si izračunate porabo toplotne črpalke (iz moči in časa delovanja kompresorja) in porabo električnih grelcev ter ugotovite za kakšne procent se vam povečajo stroški! Sicer pa ne vem zakaj so pri zemlja/voda potrebni grelci, mi jih načeloma ne vgrajujemo, samo na izrecno zahtevo stranke, pa vse črpalke zemlja/voda normalno delujejo, problem se pojavi pri črpalkah zrak/voda, ko temperature padejo pod -15 C!
Sicer pa se recimo na primorskem celoten hotel ogreva ter hladi z toplotno črpalko zrak/voda brez dodatnega ogrevanja!!
Za dodatna vprašanja sem an voljo!
LP
Ali imate različne tipe TČ. Kakšne so njihove tehnične karakteristike, npr. grelno število, če gre za kolektor, položen v zemlji.
18.4.2006 ob 09:29
Da proizvajamo skoraj vse tipe, razen zrak/zrak (običajne klime, ki jih prodajajo že v vsakem supermarketu)!
Grelno število nikoli ni fiksno in zavisi od pogojev (temperatura zemlje - posledično medija, ki kroži po kolektorju in temperatura predtoka ogrevalnega sistema, ali drugače grelno število je odvisno od razlike med kondenzacijsko in uparjalno temperaturo, večja kot je razlika, manjše je grelno število).
Na splošno pa se grelna števila pri sistemih zemlja/voda gibljejo med 3,5 in 4,5 , to je brez obtočne črpalke za kolektor!
Če želite Vam lahko več tehničnih podatkov pošljem na e-pošto!
Kontaktirajte me na ZS!
LP
Grelno število nikoli ni fiksno in zavisi od pogojev (temperatura zemlje - posledično medija, ki kroži po kolektorju in temperatura predtoka ogrevalnega sistema, ali drugače grelno število je odvisno od razlike med kondenzacijsko in uparjalno temperaturo, večja kot je razlika, manjše je grelno število).
Na splošno pa se grelna števila pri sistemih zemlja/voda gibljejo med 3,5 in 4,5 , to je brez obtočne črpalke za kolektor!
Če želite Vam lahko več tehničnih podatkov pošljem na e-pošto!
Kontaktirajte me na ZS!
LP
21.4.2006 ob 23:31
Peter
Naredil sem si tabelco v Excelu in vanjo vnašal različne konstante in prišel do rezultatzov o katerih pišem. Enostaven račun pokaže, da je tistih 300 m^3 zemlje premalo in da brez zamrzovanja vode ne gre. Latentne energija ledu je namreč neprimerno več kot pa energije zaradi ohlajanja zemlje. Pozimi pa razen akumulacije ni ničesar drugega.
Energija seveda vsa pride od zgoraj - od sonca če smo natančni. Predvsem skozi deževnico, ki prinaša toploto do cevi oziroma ledu, ki je čez zimo nastal.
Naredil sem si tabelco v Excelu in vanjo vnašal različne konstante in prišel do rezultatzov o katerih pišem. Enostaven račun pokaže, da je tistih 300 m^3 zemlje premalo in da brez zamrzovanja vode ne gre. Latentne energija ledu je namreč neprimerno več kot pa energije zaradi ohlajanja zemlje. Pozimi pa razen akumulacije ni ničesar drugega.
Energija seveda vsa pride od zgoraj - od sonca če smo natančni. Predvsem skozi deževnico, ki prinaša toploto do cevi oziroma ledu, ki je čez zimo nastal.
29.4.2006 ob 14:23
Stvar je takšna.
Geotermalne toplotne črpalke črpajo toploto zemlje.
Za vsake 4 kW moči je potrebno 200 metrov položenih cevi, za 8 kw torej 400 metrov. To pa zato, ker je zemlja slab prevodnik toplote. Toplota zemlje počasi prihaja do cevi - kolektorja. Če kolektor odvzema več toplote, kot pa je lahko priteče po zemlji do kolektorja, bo ščasoma okrog kolektorja zamrznilo, led ne bo več prevajal toplote in sistem ne bo grel.
V nasprotju z zemljo, pa je voda odličen prevodnik toplote, zato lahko dolžino cevi skrajšamo. Zato so močvirna tla odlična možnost črpanja tolote.
Druga stvar. Ne pustite se nasankati prerokom, ki predlagajo globino polaganja na 1.5 metra. Že v osnovni šoli se učijo, da je v notranjosti zemlje na določenih globinah konstantna temperatura. Ta se prične šele pri 2 metrih globine, kjer je večinoma ta temperatura okrog 11 stopinj. In prav na to temperaturo (malo nižjo) so naše geotermalne črpalke optimizirane, kar pomeni, da je izkoristek, COP, največji.
Geotermalne črpalke so vsekakor najcenejši način ogrevanja, saj lahko grejejo skozi celo leto ob istem izkoristku, ker je v zemlji konstantna temperatura. So lahko edini vir ogrevanja. Kar se tiče globine polagaja, sem prepričan, da se bo kmalu našel kdo, ki si bo nabavil stroj za polaganje na to globino, saj bo dela imel dovolj.
Geotermalne toplotne črpalke črpajo toploto zemlje.
Za vsake 4 kW moči je potrebno 200 metrov položenih cevi, za 8 kw torej 400 metrov. To pa zato, ker je zemlja slab prevodnik toplote. Toplota zemlje počasi prihaja do cevi - kolektorja. Če kolektor odvzema več toplote, kot pa je lahko priteče po zemlji do kolektorja, bo ščasoma okrog kolektorja zamrznilo, led ne bo več prevajal toplote in sistem ne bo grel.
V nasprotju z zemljo, pa je voda odličen prevodnik toplote, zato lahko dolžino cevi skrajšamo. Zato so močvirna tla odlična možnost črpanja tolote.
Druga stvar. Ne pustite se nasankati prerokom, ki predlagajo globino polaganja na 1.5 metra. Že v osnovni šoli se učijo, da je v notranjosti zemlje na določenih globinah konstantna temperatura. Ta se prične šele pri 2 metrih globine, kjer je večinoma ta temperatura okrog 11 stopinj. In prav na to temperaturo (malo nižjo) so naše geotermalne črpalke optimizirane, kar pomeni, da je izkoristek, COP, največji.
Geotermalne črpalke so vsekakor najcenejši način ogrevanja, saj lahko grejejo skozi celo leto ob istem izkoristku, ker je v zemlji konstantna temperatura. So lahko edini vir ogrevanja. Kar se tiče globine polagaja, sem prepričan, da se bo kmalu našel kdo, ki si bo nabavil stroj za polaganje na to globino, saj bo dela imel dovolj.
29.4.2006 ob 21:02
Same neresnice
1. Voda je zelo zelo slab prevodnik toplote, veliko slabši kot led, če se ne motim je nekje vmes zbita zemlja.
2. V z vodo bogatih zemljinah stvar deluje zelo dobro zaradi pretoka oziroma dotoka vedno nove vode
3. Na 2. metrih se ti bo v drugem letu zgodbica neslavno končala, saj sonce in dež ne bosta mogla odledeniti tvojega ledenega hranilnika in te bo zeblo.
4. Ne izkorišča se geotermalna temveč sončna energija, ki se akumulira čez poletje. Tolote zemlje iz jedra je premalo za ogrevati pasjo uto.
5. Še stotič, v zemlji okrog cevi je premalo akumulirane tolote, zato je nujna voda in sprememba le te v led.
Še enkrat, tako govorijo fizikalna dejstva, naši občutki ap pri tem nič ne štejejo.
Dovolj zaenkrat.. aja, še tole: Pri plastičnih ceveh kolektorja je velik padec temperature v sami cevi, saj je plastika dober izolator. Zato razmeroma malo pomaga, če je teren še tako prevoden. Torej več ko bo cevi, manjša bo razlika med temperaturo zemlje in medijem, ki kroži v ceveh. So ap te temperaturne razlike zelo velike (5 in več °C), zato je bolje zakopati več cevi.
1. Voda je zelo zelo slab prevodnik toplote, veliko slabši kot led, če se ne motim je nekje vmes zbita zemlja.
2. V z vodo bogatih zemljinah stvar deluje zelo dobro zaradi pretoka oziroma dotoka vedno nove vode
3. Na 2. metrih se ti bo v drugem letu zgodbica neslavno končala, saj sonce in dež ne bosta mogla odledeniti tvojega ledenega hranilnika in te bo zeblo.
4. Ne izkorišča se geotermalna temveč sončna energija, ki se akumulira čez poletje. Tolote zemlje iz jedra je premalo za ogrevati pasjo uto.
5. Še stotič, v zemlji okrog cevi je premalo akumulirane tolote, zato je nujna voda in sprememba le te v led.
Še enkrat, tako govorijo fizikalna dejstva, naši občutki ap pri tem nič ne štejejo.
Dovolj zaenkrat.. aja, še tole: Pri plastičnih ceveh kolektorja je velik padec temperature v sami cevi, saj je plastika dober izolator. Zato razmeroma malo pomaga, če je teren še tako prevoden. Torej več ko bo cevi, manjša bo razlika med temperaturo zemlje in medijem, ki kroži v ceveh. So ap te temperaturne razlike zelo velike (5 in več °C), zato je bolje zakopati več cevi.
30.4.2006 ob 13:24
Tone Napisal:Same neresnice[color=red]
Tone, sam bog mi je priča, da tvoje fizike ne razumem.
1. Voda je zelo zelo slab prevodnik toplote, veliko slabši kot led, če se ne motim je nekje vmes zbita zemlja.
Trdiš, da je voda slab prevodnik toplote, v vseh centralnih kurjavah pa uporabljamo prav vodo za prenos toplote iz peči do radiatorjev. Po tvojem bi morali namesto vode uporabljati led, ki je zopet po tvojem, boljši prevodnik toplote od vode. Led pa ni nič drugega kakor voda v drugačnem agregatnem stanju.
2. V z vodo bogatih zemljinah stvar deluje zelo dobro zaradi pretoka oziroma dotoka vedno nove vode. Globoke vrtine v tople kamenine si popolnoma spregledal.
3. Na 2. metrih se ti bo v drugem letu zgodbica neslavno končala, saj sonce in dež ne bosta mogla odledeniti tvojega ledenega hranilnika in te bo zeblo. Če se zemlja ogreje zaradi sonca, potem je vprašanje, zakaj je vedno bolj topla, ko gremo v globino. Po tej logiki bi cevi morali le pokriti z zemljo, saj bi morala biti na površini najbolj topla.
4. Ne izkorišča se geotermalna temveč sončna energija, ki se akumulira čez poletje. Tolote zemlje iz jedra je premalo za ogrevati pasjo uto. Od kod le potemtakem priteče vroča voda iz zemlje, če ni toplote v zemlji dovolj niti za ogrevanje pasje hute?
5. Še stotič, v zemlji okrog cevi je premalo akumulirane tolote, zato je nujna voda in sprememba le te v led.
Toplota se pomika skozi medij od toplega proti mrzlemu. Hitrost pomikanja toplote pa je različna glede na vrsto medija. Skozi baker potuje zelo hitro, skozi opeko pa zelo počasi, skozi suho zemljo počasi, skozi vodo hitro. Vzemimo sedaj tvojo vodo, za katero trdiš, da se mora spremeniti v led. Tekočina v zemeljskem kolektorju odvzema toploto iz vode, ki se zaradi odvzema toplote ohlaja, temperatura pade, in ko temperatura pade pod zmrzljišče, voda spremeni agregatno stanje in se spremeni v led. Prav tega pa ne smemo dovoliti, saj to pomeni, da je odvzem toplote hitrejši, kakor pa je dotok toplote do kolektorja. Če nam nad kolektorjem ničesar ne raste, pomeni prav to, saj korenine nekaterih trav segajo tudi do 4 metre v globino, tam pa začudeno ugotovijo, da je zima, ker je vse zamrzjeno in gredo na zimsko spanje. Naš vodovodar naredi to, da je ravno prav.
Še enkrat, tako govorijo fizikalna dejstva, naši občutki ap pri tem nič ne štejejo.
Dovolj zaenkrat.. aja, še tole: Pri plastičnih ceveh kolektorja je velik padec temperature v sami cevi, saj je plastika dober izolator. Zato razmeroma malo pomaga, če je teren še tako prevoden. Torej več ko bo cevi, manjša bo razlika med temperaturo zemlje in medijem, ki kroži v ceveh. So ap te temperaturne razlike zelo velike (5 in več °C), zato je bolje zakopati več cevi.
Tu si me pa zmedel. Dober izolator toplote ni nič drugega, kakor slab prevodnik toplote, s pomočjo katerega lahko zmanjšamo prehiter odvzem toplote, zato pa pravilno predlagaš, da mora biti dolžina cevi daljša.[/
color]
30.4.2006 ob 14:58
Saj nima smisla, ti operiraš z 2zdravo kmečko pametjo", ki kadajpakdaj seka mimo, jaz pa uporabljam priročnike in znanje fizike
Toplotna prevodnost vode je pri nekaj stopinjah 0,56 W/mK, pri ledu pa 2,2.
Zemlja ima prevodnost 0,52, ilovnata tla 1,28, peščena pa 1,07, suh pesek 0,33, vlažen 1,1, granit 2,9.
Specifična toplota ilovnatih tal je 0,88kJ/kgK, vode pa 4,2
Kar se pa tiče radiatorjev pa ne gre za prevodnost, temveč prenos. Po tvoje bi bilo, če se voda ne bi pretakala.
Toplotna prevodnost vode je pri nekaj stopinjah 0,56 W/mK, pri ledu pa 2,2.
Zemlja ima prevodnost 0,52, ilovnata tla 1,28, peščena pa 1,07, suh pesek 0,33, vlažen 1,1, granit 2,9.
Specifična toplota ilovnatih tal je 0,88kJ/kgK, vode pa 4,2
Kar se pa tiče radiatorjev pa ne gre za prevodnost, temveč prenos. Po tvoje bi bilo, če se voda ne bi pretakala.
30.4.2006 ob 14:58
Napisal bom le nekaj dejstev ki držijo, pa si potem na njihovi podlagi sami ustvarite svoje mnenje.
Naj navedem nekaj toplotnih prevodnosti (vir: Strojniški priročnik)
led (T=0C): 2,2 W/(mK)
tla, ilovnata (T=20C): 1,28 W/(mK)
voda (T=0C): 0,555 W/(mK)
voda (T=20C): 0,598 W/(mK)
Na podlagi zapisanega lahko vsak sodi, da ima kar se tiče toplotne prevodnosti prav Tone.
Glede uporabe vode v centralni pa le to. Voda v centralnem sistemu kroži in s svojo veliko specifično toplotno kapaciteto prenaša toploto od izvora proti porabnikom, ne pa s svojo prevodnostjo. Če bi jo s prevodnostjo kot trdi Vigma bi nas vse pošteno zeblo.
V druge stvari pa se ne bom spuščal.
Naj navedem nekaj toplotnih prevodnosti (vir: Strojniški priročnik)
led (T=0C): 2,2 W/(mK)
tla, ilovnata (T=20C): 1,28 W/(mK)
voda (T=0C): 0,555 W/(mK)
voda (T=20C): 0,598 W/(mK)
Na podlagi zapisanega lahko vsak sodi, da ima kar se tiče toplotne prevodnosti prav Tone.
Glede uporabe vode v centralni pa le to. Voda v centralnem sistemu kroži in s svojo veliko specifično toplotno kapaciteto prenaša toploto od izvora proti porabnikom, ne pa s svojo prevodnostjo. Če bi jo s prevodnostjo kot trdi Vigma bi nas vse pošteno zeblo.
V druge stvari pa se ne bom spuščal.
Iskanje po temi
Zadnje novice
Davki in stroški pri prodaji nepremičnine: vse, kar morate vedeti1.10.2026
Najbolj zanesljiv način za oceno dejanskega finančnega izkupička pri prodaji nepremičnine je natančen vnaprejšnji izračun vseh obveznih davkov, ki pri... Beri dalje »
Pri izbiri doma ne izbiramo le hiše, temveč partnerja za prihodnost25.9.2026
Lumar s priznanji Best Buy Award, QUDAL in Customers’ Friend potrjuje tri vidike, ki postajajo pri odločitvi za gradnjo doma vse pomembnejši: vrednost... Beri dalje »
Marlesov Dan odprtih vrat v okolici Ptuja11.9.2026
V soboto, 19. septembra 2026, vas v okviru dneva odprtih vrat med 10.00 in 14.00 uro vabimo na obisk in ogled pritlične tipske hiše, ki se nahaja v ok... Beri dalje »