[ANNI]

Shumi zakaj si tko zajeban

[FranciZ]

Kregate se brezveze ... :roll:

[Dedalus]

Še kak se pozna pri čiščenju in še kako se pozna vsak liter nalagalnega prostora!

Ko jaz sedaj čistim peč, lepo podstavi spodaj ponev za pepel, odprem prvo srednja vratca in enostavno zrinem pepel v sredino, da ga posesa v spodnji del peči. Nato odprem vratca spodaj in z ISTIM orodjem potegnem pepel v spodnjo ponev, konec.

Kako pa je to pri KWB? Prvo moraš odpret srednja vratca, porinit pepel v sredino, da ti ga odsesa nižje (kot pri moji ETA SH), potem podstaviš ponev za pepel, odpreš spodnja vratca vzameš DRUGO orodje (polkrožna lopata) in "izšaflaš" pepel iz okrogle komore (btw, uporaba te lopate ni priporočljiva, ker lahko hitro poškoduješ šamotne dele - če si neroden). Potem ko si spucal okrogli del komore, vzameš TRETJE orodje in izčohaš pepel ob strani uplinjevalne komore v podstavljeno ponev. Čiščenje s sprednje strani je sedaj končano in se vsa vratca lahko zaprejo. Sedaj se prestaviš s ponvijo na stranski del peči in odpreš stranska vratca za čiščenje. Z ČETRTIM orodjem (metlico) nato odstaniš še tisti fini pepel, ki pade izpod turbolatorjev. Ko je to čisto, je peč čista.

Frekvenca čiščenja pa je odvisna od pogostosti kurjenja in od kvalitete drv. Čiščenje je lahko enkrat na teden do enkrat na dva tedna. Vsako stvar je treba vzdrževati in čistitit. Jaz svojo peč čistim vsaka dva tedna pa še takrat so ponavadi sami žeblji.

Najpomembnejša je obraba šamotnega dela v peči. Problem pri KWB Classicfire je ravno v obliki izgorevalne komore. Ta je zunaj oglata in znotraj okrogla. Zaradi neenakomernega segrevanja in dosti hitreje crkne kot tisti šamot v ETA SH ali Buderusu SFV. Že taka očitna razlika je ta, da ima SH kotel šamotne dele položene v peč in so dilatirani. Tako se ti šamotni deli (ki se segrejejo za 1000 stopinj) lahko prosto toplotno raztegujejo. Pri KWB pa to ne gre tako. ETA SH ima se mi zdi 8 ali 10 različnih delov izgorevalne komore (kateri se lahko menjajo individualno), pri KWB pa so le trije deli, ki pa se ponavadi menjajo vsi naenkrat. Mislim, da ne rabim razlagat katera komora je na daljši rok dražja.

Ravno zaradi obliki komore in vzdrževanja le te in načina čiščenja sem se potem odločil za ETA SH in ne za KWB Classicfire. Kar se tiče vsega drugega pa je zadeva praktično čisto ista. Jaz bi rekel, da je KWB Classicfire celo že malo zastarel model.

Dedalus, takega potenciranja malenkosti pa še ne; bodimo realni:

- pri kwb-ju potrebuješ tri in ne štiri kose orodja za čiščenje, polkrožno lopatico, grebljico za pepel, krtačo; in argument da moraš med posameznim sklopom ki ga čistiš, preprijeti za drugo orodje se mi ne zdi tehten razlog za tako potenco in hvalospev :?

- tudi pri eti lahko poškoduješ šamot, če si neroden; je treba biti pazljiv ja... :?

- tako opevana okrogla šamotna komora, debelina le-te pri kwbju na mestu kamor žari glavni curek gorečih plinov je več kot 10 cm, preden je bo pobralo nekaj cm, se bojim da bo pri eti tistih nekaj cm debelo šamotno ploščo že prekuknjalo. :?

- rad bi videl to čiščenje na dva tedna, če pobiraš ponavadi ven le žeblje, potem nevem če imaš uplinjevalni kotel na polena z 93% izkoristkom, pač pa na žeblje z 93% izkoristkom, tako jih tistih 7% po dveh tednih pobiraš iz peči :?

- o zastarelosti modela pa tudi nebi delil mnenja s teboj, če sistem deluje že nekaj let, zakaj bi menjal konja ki vleče; to ni kot v avtomobilski branži, ko menjaš model na par let da je folku všeč. Morda pa se motim, kdove! :?

Na koncu bi te še vprašal, koliko delov pribora za čiščenje kotla pa dobiš v original kompletu pri Eti?

Lp

-----------

Zakaj bi metal drva skozi okno, če jih lahko v peč!

Kdo pa je napisal, da komoro prežge? Jaz sem zgolj napisal, da zaradi neenakomerne temperature ob vsakem segrevanju popoka... Po mnogih kurjenjih se na najbolj obremenjenih delih razdrobi in ne presmodi!

Čuj, pepela je res prekleto malo. Res je, da kurim samo smreko in da manj pepela kot kaka bukev ali hrast ampak vseeno... Žeblji pa ne zgorijo, jih pa ostane kar nekaj, ko kurim kake stare late, kjer se mi žebljev ni dalo ven pulit. Na dva tedna je rečmo tam... dobra 2 litra pepela.

O zastarelosti modela se delno strinjam s teboj... Vseeno pa je potrebno modernizirati. Če bi se pa tega načela kot ti držal kot pijan plota potem bi si kupil novo ferotermko, ki se je v 30 letih delovanja več kot iskazala!

Pri ETI sem dobil le 3 čistilna orodja. Eno debelejšo grebljico z konico, ki služi za morebitno popravljanje ognja, eno grebljico za pepel (katero največ uporabljam) in eno žično krtačo za letno servisiranje turbolatorjev (potegneš vedre ven, spucaš, pospraviš nazaj).

Zdaj si mi povedal, kako je moj kotel slabši od tvojega... Raje mi povej iz prve roke (tako kot jaz) zakaj je boljši, da bodo še drugi imeli kaj od tega.

[goba]

Vse v redu in prav samo še vedno ne razumem zakaj je Eta/Buderus Avstrijska varijanta precej boljša kot original Buderus z Nemčije vsaj po testu ki ga je poslal Dedalus? Praktično dva popolnoma enaka kotla razlika pa tako velika- po testiranjih, to me zelo bega. Preprosto nerazumljivo!!!!

Če si pozorno prebral, gre za zelo kompleksno oceno nekega proizvajalca in ne za oceno enega kotla.

Buderus ponuja veliko izbiro kotlov na biomaso različnega kakovostnega in cenovnega razreda. Najkakovostnejše kotle na biomaso, zanj proizvaja ETA. Ima pa seveda še kar nekaj dobaviteljev, ki jih potem prodaja pod svojo znamko.

Buderus v različnih državah trži zelo različne kotle. Kot zanimivost, v Nemčiji Buderus "Buderus/ETA" kotlov sploh ne trži. Tam trži ETA sama. Verjetno je tak dogovor.

Tukaj si lahko ogledaš, kakšne kotle na biomaso trži Buderus v Nemčiji.
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")buderusunichr("46")de/Produkte/Produktkategorien/Biomasse_Heizkessel-2231635unichr("46")html]Buderus v Nemčiji[/url]

V Švici pa Buderus trži skoraj izključno ETA produkte.
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")buderusunichr("46")ch/public/d/produkte/frameset/index_produkteunichr("46")asp]Buderus v Švici[/url] (Malo se je treba še sprehoditi po "menujih")

Upam, da sedaj razumeš, za kaj pri testu gre.

[hrustalec]

Berem vaše prispevke in me prav razveselite. Kregate se kot otroci v vrtcu vsak trdi svoje in hvali svojo peč. Tudi jaz lahko pohvalim svojo toda vedite, da so med znamkami Wvterm, ETA, Buderus, KWB, Froling (pa še kakšna znamka) minimalne razlike v izkoristkih. Nihče pa ne reče poleg dobre peči sem poskbel tudi za dobro izolacijo hiše in bom v letošnjem letu skuril okoli 6-7m3 drv. Na tem področju pa ste vsi tiho. Je isto kot pri avtomobilih ko jih postaviš na slabo cesto pa nihče ne pelje več kot 20km/h, kaj ti tam pomaga ferari če te prehiteva jugec.
Sam osebno čistim pepel vak dan sicer ne v kurišču in šamotni komori pač pa na dnu kjer je tudi toplotni izmenjevalec. saj tudi pepel dela kot izolator čeprav ga je zelo tanka plast.
osebno kurim 1x dnevno zvečer (bolj zaradi sanitarne vode T v zalogovniku cca 44°C vrh in 30°C dno) , ko pridem domov. nalagam cca 70% kurišča. kurim obrezline od smrekovih desk, peč v letošnji sezoni nebo občutila bukovine. Zalogovnik 1500l mi segreje 82°C na vrhu in 70°C na dno. Ogrevam cca 170m2 površine. ogreva se od 7.00 do 21.30 nastavljeno je na 22°C čez noč na 17°C zjutraj pa je temperatura prostorov 20.5°C bom zjutraj pričel kuriti malo pozneje. Regulacijo pa imam vremensko vodeno.

Kako pa vi kurite.
lep pozdrav.

[goba]

Berem vaše prispevke in me prav razveselite. Kregate se kot otroci v vrtcu vsak trdi svoje in hvali svojo peč.

Saj ni tako hudo. Recimo, malo prepričujemo, prepričane. Se pa v bistvu strinjam s teboj.

Kurim zjutraj, v delavnikih okoli 7. ure. Takrat je iz hranilnika toplote že izdatno porabljena energija za segrevanje prostorov na dnevno temperaturo in za segrevanje sanitarne vode. Avtomatiko imam v delavnikih nastavljeno na dnevni program od 6.30 do 21.30 (med vikendom pa 7.00 do 22.30) temperaturo pa 21 podnevi in 17 ponoči. Zjutraj se temperatura v sobi giblje od 19 do 20 stopinj.

Naložim pa, glede na napolnjenost hranilnika in glede na pričakovane temperature. Od dobre polovice, pa do polno. Trenutno kurim mešanico gradbenih ostankov in suhega kostanja. Ob koncu kurjenja je hranilnik poln od 80 pa do 97 %. Imam tudi nekaj kakovostne bukve. Bo verjetno za drugo leto.

L. P.: Goba

[FranciZ]

Sicer bi lahko to bila svoja tema, pa vendar;
sem nov uporabnik kurilne naprave za segrevanje stanovanjske hiše ( še v gradnji oz. dokončanju stanovanjskega dela ), zato se še na veliko učim od 'izkušenih' mačkov. Torej: hiša neizolirana, brez notranjih vrat, odprta navzgor in navzdol, prvič ogrevana pred kakim mesecem, sedaj jo držim na ( udobnih za delo ) cca 16-18°C tako, da naložim vsako popoldne eno polno peč delno gradbene ostanke, delno drva ( gaber, bukev ), zjutraj ob 6-tih je ponavadi v zalogovniku še cca 30 - 40 % toplote, ki se ponavadi do popoldneva že pokuri ( v prostorih pade temp. za cca 1°C od nastavljene na termostatih). Seveda za marsikoga kurim ' brezveze' ...
Notranja vrata pridejo v kratkem, izolacija bo trenutno samo nad ploščo, fasada pa takrat, ko zopet malo več 'nacanka'. Takrat bom realno lahko ocenil prihranek zaradi fasade. Do takrat pa si vseeno moramo greti, ali ne ?

[Schumi]

Shumi zakaj si tko zajeban

Pa nisem tako zaj....n no, samo malo me pogreje, ko se nekdo čuti poklicanega da razglablja in potencira stvari, ki niso vredne take pozornosti.
Sicer sem pa prav dobre volje, zima je letni čas zame,
sploh če je bela,

pa če moj kwb ima kej dela!

Lep pozdrav

------------

Zakaj bi metal drva skozi okno, če jih lahko v peč!

[Pingo]

Pozdravljeni,

vidim da se je razvnela kar "ostra" debata, najprej bi se zahvalil tistim ki ste mi svetovali. Moram pa reči da pogrešam več argumentov, tehtnih in pomembnih. Podrobnosti so zelo malenkostne in me ne zanimajo, ob tem moram izpostaviti dialog Schumi - Dedalus. Pritrditi moram prvemu, vsaj kar se tiče čiščenja, res me ne zanima ali bom moral prijeti za dve različni orodji ali vse naredim z enim... Bolj me zanimajo cenovni vidiki, kar sem delno že spoznal da ni bistvenih razlik med top sistemi, zanima me kako dolgo sistem vzdrži, kateri ima dejansko več let za seboj, kateri je bolj prizkušen in podobno, pa seveda krmiljenje in podobno...

Nevem zakaj ampak po slikah sodeč, mi deluje Kwb sistem bolj kvaliteten, bolj dodelan. Vem da ni vse v estetiki, pravzaprav pri sistemu ogrevanja ni nič na estetiki, pa vendar deluje mi bolj prepričljivo. Upam, da si sistem lahko čimprej kje ogledam v živo.

Prijetno debato še naprej!

Pingo

[ANNI]

Pingo kot sem ti že povedal, dilema je, sploh če prebiraš forum ker vidiš kam te to pripelje- veš da nič ne veš, vsaj zase govorim. Kar se cenovno tiče dobi mojstra za napeljave ki ti bo točno povedal kaj rabiš nato pa poišči predračune pa boš videl. Odločitev je povsem tvoja ampak na tvojem mestu bi se odločal med omenjenimi štirimi Eta, Buderus, Froling in Kwb nebi sedaj kateri ima boljšo elektroniko, ali pa izgorevalno komoro itd, ker zna biti potem malo napeto na forumu. Samo jaz tega ne jemljem osebno, mi pa stvar dopade ker je to javna debata. Kot sem že povedal v mojem primeru je Kwb najugodnejši pred Eto (90 €)- nič, Tako da imam do pomladi še čas premišljevat.

[ANNI]

Dedalus hvala za razlago kot sem rekel ne znam čisto nemško tako da nekaj sem uspel prevest nekaj pa ne. lp ANNi

[ksi]

A je kdo že naštudiral kakšen program za froling preko vmesnika rs232?

Sam imam frolinga že 4 leto in dela bp. Parametre lahko urejaš preko sobne enote, tako da tu ne vidim problema. Za čiščenje pa je bolj zakomplicirana (enkrat na 14 dni moraš očistiti pepel iz dveh odprtim, medtem ko imajo drugi ves pepel v eni. Tle gre enih 30 sekund v brezveze).

lp k

[Schumi]

A je kdo že naštudiral kakšen program za froling preko vmesnika rs232?

...Za čiščenje pa je bolj zakomplicirana (enkrat na 14 dni moraš očistiti pepel iz dveh odprtim, medtem ko imajo drugi ves pepel v eni. Tle gre enih 30 sekund v brezveze)...

lp k

No tule se ne morem strinjati s tabo, vsaj jaz za drugo malo odprtino še nikoli nisem porabil manj kot 32 sekund! he he he :wink:

Lp

------------------

Zakaj bi metal drva skozi okno, če jih lahko v peč!

[ksi]

Po 4 letih se boš malo zbrifau.

lp

[jack_1]

Imam problem z ETA SH40 in RS232 izhodom. Do aprila enkrat je deloval izhod normalno, potem pa je prenehal "bruhati" podatke, tako, da ne morem več spremljati peči preko lokalnega omrežja. Nobena povezava ne pomaga, preizkusil več računalnikov, tudi več vmesnikov, priklopil peč tudi preko RS485 izhoda, pa ne pomaga nič. Od sebe ne da ničesar, tudi ko preverjam izhodne podatke s kakšnim ustreznim programom. Edino zanimivo je, da od sebe daje podatke, če vmes priklopim kitajski RS232 to RS485 vmesnik. Takrat se dejansko izvaja prenos podatkov, vendar pričakovano obstaja samo prazna datoteka v logu.

Ima kdo kakšno idejo kaj bi lahko bilo? sem pregledal drobovje, varovalke so ok, nič se ni spreminjalo, vse je kot je bilo. Peč sicer deluje normalno, samo podatkov ne posreduje.

za vsak namig bom seveda zelo hvaležen.