Sam sem večkrat na tem forumu našel zase koristne informacije. Praviloma sem igral bolj pasivno vlogo in nisem sodeloval v diskusijah. Glede finančne plati pa mislim, da imam nekaj koristnega znanja, ki ga bom poskušal strniti v nekaj daljše razmišljanje.
------------------------
Osnovna razmišljanja
1. EURIBOR
Spada med gibljive obrestne mere. Najem kredita vezanega na to obrestno mero predstavlja (v primerjavi s tistima pod točko 2 in 3) obrestno špekulacijo. Zakaj obrestna špekulacija? Ker si npr. ob najemu takega kredita izpostavljen povišanju EURIBOR-ja. Višji EURIBOR pomeni višje obresti (glede na npr. v takem primeru oportuno nižji LIBOR ali FOB)
2. FOB – fiksna obrestna mera
Najem kredita vezanega na to obrestno mero predstavlja (v primerjavi s tistima pod točko 1 in 3) obrestno špekulacijo. Zakaj obrestna špekulacija? Ker si npr. ob najemu takega kredita izpostavljen padcu splošne ravni obrestnih mer. Gledano oportuno, če bi bil npr. vzel EURIBOR bi lahko "užival" nižjo obrestno mero, sedaj pa si sredi odplačevanja kredita z relativno visoko fiksno obrestno mero. Osnovna prednost takega kredita seveda ostaja – vnaprej je znana mesečna anuiteta, ki se skozi obdobje odplačevanja ne spreminja.
3. LIBOR na CHF
Najem kredita vezanega na to obrestno mero predstavlja (v primerjavi s tistima pod točko 1 in 2) obrestno špekulacijo in valutno špekulacijo.
Zakaj obrestna špekulacija? Podobno kot pri 1. Višji LIBOR pomeni več obresti. V prihodnosti, se lahko zgodi (ali pa ne) da LIBOR na CHF tudi preseže npr FOB ali EURIBOR.
Za osebo, ki nima prejemkov v CHF pomeni ta kredit tudi valutno špekulacijo. Če si najel tak kredit to pomeni, da si banki ob plačilu anuitete pravzaprav dolžen CHF. Če nimaš prihodkov (npr plače) v CHF to pomeni, da bo potrebno CHF kupiti oz. morda banka "avtomatsko" anuiteto v CHF pretvori V EUR. V takem primeru si torej izpostavljen rasti vrednosti CHF oziroma padcu vrednosti EUR nasproti CHF. Še pomembneje je to, da si takemu neugodnemu nihaju izpostavljen tudi v primeru morebitnega predčasnega odplačila, saj se neodplačana glavnica prav tako ovrednoti po takem spremenjenem tečaju, ki je lahko precej oddaljen od tistega, ki je bil aktualen ob podpisu kreditne pogodbe.
Po mojem mnenju je potencial valutnega tveganja višji od obrestnega. Nihanja tečajev pa so bolj pogosta, hitrejša in praviloma izrazitejša od nihanja obresti.
-------------------------------------
Dodatna razmišljanja/dejstva
# Tveganja, opisana v zgornjih treh točkah se večajo z dobo kredita.
# Ključno vprašanje, ki seveda visi v zraku je kaj se bolj splača. Odgovor je odvisen od tega kakšni bodo v prihodnosti EURIBOR, FOB ali LIBOR na CHF. Zanesljivega odgovora na to vprašanje ne pozna nihče. Če bi kdo odgovor poznal, bi prav hitro lahko unovčil takšno "informacijsko" prednost.
# Nekajkrat sem zasledil razmišljanja v smislu "švicarsko gospodarstvo je močno/stabilno/ inflacijska stopnja relativno nizka => LIBOR na CHF bo na dolgi rok nižji od EURIBOR.
Morda je to res ampak pomembna je tudi druga plat zgodbe – valutno tveganje. V sedaj aktualni krizi se je npr. v septembru 2009 CHF precej izrazito okrepil. Mislim, da je zgoraj navedeno razmišljanje v najboljšem primeru samo polovično pravilno.
# Nekajkrat sem zasledil razmišljanje ali se v primeru, da imaš presežek denarja splača deloma ali v celoti poplačati kredit.
Po mojem je smiselno razmišljanje ali lahko tak presežek denarja naložim na način, da bo naložba prinašala več kot pa obresti tega kredita (npr. Euribor + 2% v primerjavi s kreditom, ki je EURIBOR + npr. 1.7%). Morda še pomebneje pa je - ali je ta naložba tako zanesljiva kot dejstvo, da bo kredit potrebno odplačati. V primeru da je odgovor v vseh primerih DA, se kredita ne splača predčasno poplačati (ugibam, da je taka možnost, posebej drug pogoj, zelo malo verjetna). V nasprotnem pa je upoštevaje stroške predčasnega odplačila (ti po zakonu ne smejo presegati polovico stroškov odobritve) ali stroške delnega poplačila smiselno delno ali v celoti poplačati kredit.
# Še eno razmišljanje v zvezi s krediti. Dejstvo je, da imajo banke otežen ali vsaj omejen dostop do virov v CHF. Verjetno bo to kar dobro pojasnilo, zakaj je pri mnogih bankah pribitek na CHF LIBOR večji kot pa pribitek na EURIBOR, saj imajo tudi banke pri CHF LIBOR-ju večje stroške.
# Dolgoročni kredit s FOB je za banko precej kočljiva zadeva. Stanovanjski krediti o katerih je tukaj praviloma govora so dolgoročni. Dolgoročni viri s fiksno obrestno mero pa so na trgu prej izjema kot pravilo. Prav tako imamo fizične osebe možnost kredit predčasno odplačati – ob zgoraj omenjenih stroških.
Poglejmo na zadevo s stališča banke.
Če banka nima dolgoročnega vira s FOB v prvem primeru tvega rast obrestne mere – gibljive s katero financira kredit ki ga je odobrila fizični osebi.
V drugem primeru ko je banka sama najela kredit s FOB, na drugi strani pa neka oseba svoj kredit predčasno odplača, se postavi vprašanje ali lahko banka svoj kredit s FOB reinvestira po obrestni meri, ki ji še krije stroške bančnega vira s FOB.
Ugibam, da bo banka svoja tveganja vračunala v pogodbeno določeno FOB.
# Možnost predčasnega odplačila drugič oziroma na malo drugačen način
Banki je kredit možno predčasno poplačati – seveda ob plačilu stroškov, ki pa ne smejo presegati polovice stroškov odobritve. To je možnost ki lahko še kako prav pride. Trenutno mi na pamet pridejo vsaj trije primeri.
- Primer 1: Domnevam, da je na tem forumu kar nekaj takih, ki so kredit najeli v razmerah, ko so morda še bili zaposleni s pogodbo za določen čas in so zato morda morali pristati na neko obrestno mero npr. EURIBOR+X. Sedaj imajo pogodbo za nedoločen čas in bi morda pri tej isti banki ali drugi zato dosegli ugodnejšo obrestno mero. Morda se splača v tem primeru razmisliti o predčasnem poplačilu tega kredita z najemom drugega ugodnejšega (ob tem je potrebno upoštevati stroške predčasnega poplačila in stroške najema novega kredita) ali pa morda s tem argumentom pri banki izpogajati reprogram obstoječega kredita z nižjo obrestno mero oziroma nižjim pribitkom na EURIBOR ali CHF LIBOR.
- Primer 2: V zadnjih letih so se tipični pribitki bank na gibljive obrestne mere znižali. Z logiko uporabljeno v primeru 2, se morda da znižati stroške obstoječega kredita.
- Primer 3: Danes boste vzeli kredit z npr. FOB. Čez nekaj let se sedaj aktualna finančna kriza umiri in obrestne mere padejo. Takrat se spomnite na možnost predčasnega odplačila z novim kreditom.
# Možnost predčasnega odplačila tretjič
Možnost predčasnega odplačila z stroški omejenimi na max. polovico stroškov odobritve je fina možnost. Če pričakujete, da boste v prihodnosti morda imeli na razpolago dodatna sredstva namenite stroškom odobritve še posebno pozornost. Prav tako se pozanimajte za možnost in stroške predčasnega delnega poplačila s katerim si morda lahko skrajšate anuiteto ali ročnost obstoječega kredita.
# Možnost predčasnega odplačila četrtič
Ne glede da ta možnost nudi kar nekaj zanimivih možnosti v smislu poplačila z novim kreditom se nanjo ne zanašajte. Večina nas bo najbrž svoje kredite odplačala po normalni poti brez predčasnih odplačil. Zato se poskušajte med več opcijami kateri kredit vzeti pravilno odločiti že ob najemu kredita in ne računajte če se zadeva zasuče tako pa bom… To je seveda moj oseben pogled.
# 3 mesečni EURIBOR nasproti 6 mesečnemu ali 12 mesečnemu EURIBORU
Na splošno velja da je 3 mesečni EURIBOR bolj podvržen kratkoročnim nihanjem (navzgor in navzdol). 6 in 12 mesečni pa sta v normalnih razmerah praviloma nekaj višja, le izjemoma sta nižja. Tudi tukaj ni nekega recepta. Izbira pa po mojem ni prav zelo usodna. Nekega bolj natančnega mnenja o tej zadevi pa nimam.
# Kateri kredit vzeti drugič
Ni recepta. Na 10 in več let nihče ne more napovedati gibanja obrestnih mer še manj pa tečajev (vsaj ne z omembe vredno stopnjo zanesljivosti in natančnosti). Največ kar lahko po mojem mnenju storimo je ocena prednosti posameznih možnosti in tveganja, ki jih prinašajo.
V vsakem primeru pa velja:
Izpogajti se je potrebno za čim nižje stroške odobritve (pomembni v primeru da se izkaže potreba ali želja po predčasnem odplačilu) in v primeru gibljivih obrestnih mer za čim nižje pribitke. Poskušajte z nekaj matematične telovadbe ugotoviti koliko npr. 0.1% višji pribitek zviša vrednost anuitete (ali bolje zniža vrednost odobrenega kredita ob isti anuiteti) koliko je to vredno nasproti morda nekaj EUR nižjim stroškom odobritve. V Excelu je nekaj uporabnih funkcij za ta namen.
Pri primerjavi različnih amortizacijskih načrtov različnih bank v primeru EURIBOR ali CHF LIBOR bodite pozorni na to, da banke za izračun uporabljajo različno visoko referenčno obrestno mero – npr. stari EURIBOR ali CHF LIBOR, aktualni pa je morda višji. Poskušajte si pridobiti amortizacijske načrte, ki bodo izdelani na primerljivih - istih osnovah.
Preglejte pretekla nihanja EURIBOR-ja in LIBOR-ja ([url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")euriborunichr("46")org/html/content/euribor_dataunichr("46")html[/url] in [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")bbaunichr("46")orgunichr("46")uk/bba/jsp/polopolyunichr("46")jsp?d=141&a=627[/url]). V primeru, da vas zanima CHF LIBOR kredit poglejte še pretekle valutne tečaje na [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")bsiunichr("46")si/podatki/tec-bsunichr("46")asp[/url] ali kak drug vir s tečaji kjer bo kakšen vsaj desetletni graf in si poglejte kako so tečaji nihali. Z nekaj matematične telovadbe naredite kako simulacijo vpliva na anuiteto ali predčasno odplačilo in morda tudi kakšen črn scenarij. Gibanja v preteklosti sicer niso merodajna za napovedi v prihodnosti verjamem pa da so koristna za pridobitev občutka. Na podlagi tega si naredite neko oceno tveganj in prednosti različnih variant kreditov in se odločite na podlagi tega.
Morda najbolj pomembno. Pred podpisom kreditne pogodbe se vprašajte tudi ali in kako dolgo ste sposobni plačevati kredit v primeru izgube zaposlitve in poskušajte oceniti tudi to tveganje in ga upoštevajte pri svojih investicijskih apetitih.
Evo taka so moja razmišljanja, ki sicer ne dajo direktnih rezultatov morda pa bodo vseeno komu v pomoč.