[klemn]

Imam kotel WVterm MV 25 KW brez grelnika sanitarne tople vode s katerim ogrevam zgornjo etažo v velikosti cca 100 m2. Za sanitarno toplo vodo imam toplotno črpalko zrak - voda 200 l, z možnostjo ogrevanja tudi preko kotla.

Zanima me kako velik zalogovnik mi priporočate in s katerim proizvajalcem imate najboljše izkušnje?

lp Klemn

[kadotr]

Klemn,

kot prvo, tudi sam imam enak kotel. Na kW pride vsaj 50 l zalogovnika, torej vsaj 1250 litrov (verjetno do 1500 l, sicer bodo prevelike izgube). Proizvajalcev je v Sloveniji dovolj, verjetno trenutno najcenejši Lagoja. Preveri.Dela tudi za Iko Žiri...pa Vreček z Brnika... Iz Wv terma ti bodo poslali (kot meni) predračun iz katerega je do zadnjega vijaka razvidno, kaj je potrebno, česar pa ni malo... Bolje pa bi bilo, da pelješ ta kotel na Dinos, prej pa pokopiraš kurilnico po Dedalusu, če je le denar...Ta kotel je meni napravil sive lase že ob priklopu (butast centralar) pa tudi sedaj nisem posebno zadovoljen z njim. Primeren je le za kurjenje "šare" okrog hiše, ne pa za resno kurjenje. Požre pa vse...Podobno kot vsi tisti kotli, kjer skozi kurišče gledaš v raufenk. Da vsaj ostane žerjavica, sem na vodno hlajeno rešetko dal A4 format 8mm debele pločevine, je sedaj malo bolje. Nekaj "izboljšav" pa še pripravljam, če te zanima pošlji z.s. Trenutno imam premalo špage za menjavo, 5 let se že sekiram....Močno zamerim pa državi, da nima nekega inštituta, ki bi, kot Tüv izdajal neke ateste o kvaliteti kotlov...pa potem navadni državljan kupi klump.

Za precej več denarja pa znajo pri WV termu narediti tudi dobre kotle...
Preglej še vse prispevke na kafer1.... ti bo več jasno....

Lp Kadotr

[klemn]

Hvala za nasvet.

Jaz ta kotel uporabljam par let. Nimam nekih problemov z njim, verjamem pa, da njegov izkoristek ni ravno visok čeprav v Wvterm-ovih prospektih navajajo izkoristek do 90 %.
Koliko bi bil njegov dejanski izkoristek?

[Dedalus]

Hvala za nasvet.

Jaz ta kotel uporabljam par let. Nimam nekih problemov z njim, verjamem pa, da njegov izkoristek ni ravno visok čeprav v Wvterm-ovih prospektih navajajo izkoristek do 90 %.
Koliko bi bil njegov dejanski izkoristek?

V resnici sta dva izkoristka, ki kombinirata skupen izkoristek. Jaz verjamem, da ima takšna obična peč (detajlno sčiščena, nova) izkoristek 90%. Vendar ta izkoristek je izkoristek naprave. Izkoritek izgorevanja... To pa je druga zgodba.

Pri navadnih pečeh enostavno ne pride do dovolj visokih temperatur, da bi izgoreli tudi dimni plini. Zaradi tega je izkoristek takšne peči bolj v rangu 60% kot pa 90%.

Pri sodobni peči imaš že recimo nizko temperaturo dimnih plinov (do 220°C), potem kontrolirano izgorevanje (ostanek kisika v dimnem plinu največ 6%)... Prvi indikator za neko boljše delovanje je itak ostanek pepela. Prej sem pozimi nabasal 25 litrsko kanto pepela v enem tednu, sedaj pa nisem prepričan, da jo bom v celem letu.

[kadotr]

Klemn,

glede dejanskega izkoristka težko kaj rečem. Je slab. Pri prejšnjem kotlu KTK Avtomontaža sem pokuril cca 12 -13 prm drv na sezono, ta jih brez problemov "poje" čez 16 prm. Pot dimnih plinov je pol krajša od prejšnjega, velik minus je vodnohlajena rešetka, kjer se ogenj ne more niti prav razgoreti (kot bi v naravi kuril na ledu). Problem opaziš, če si bil vajen dobrega kotla, potem pa kupiš slabšega. Kotel čistimo redno, smo poleg dobili kar nekaj orodja...že vedo zakaj...

Te dni "testiram" brikete, na prvi pogled kaže bolje kot drva, ker od sebe dajo več energije in ne ugasnejo že na rešetki. Pri drveh pa sta dve skrajnosti, ali ogenj v dimnik ali pa sploh noče goreti na rešetki, ko pa dogori, ne ostane niti toliko žerjavice, da bi spet dodal kurivo. Moram ponovno zakuriti.

Dedalus,

če bi bil izkoristek 60% bi si oblizal šest prstov na desni roki...pepel pa bomo začeli predelovati v lug za bio pranje perila, kot pred 50 leti...Počasi pa "skup spravljam" material za novo kurilnico, predvsem tisega, ki naj ne bi zastaral...

Lp Kadotr

[blautherm]

V resnici sta dva izkoristka, ki kombinirata skupen izkoristek. Jaz verjamem, da ima takšna obična peč (detajlno sčiščena, nova) izkoristek 90%. Vendar ta izkoristek je izkoristek naprave. Izkoritek izgorevanja... To pa je druga zgodba.

To pa nisem ziher da bo držalo. Ne more biti izkoristek naprave večji od izkoristka zgorevanja, kvečjemu je obratno in vsi veselo objavljajo izkoristek zgorevanja, ker je večji in se ljudje bolj obesijo nanj.

Če katerega zanima:


Pri ogrevalnem sistemu naletimo na več vrst izkoristkov. Najprej se srečamo z izkoristkom kurilne naprave. Ta izkoristek bi naj povedal koliki del energije goriva se je prenesel na ogrevalno vodo v kotlu. Nekateri proizvajalci si ta izkoristek povečajo tako, da povedo koliki del energije se je prenesel na pline, ki nastanejo pri zgorevanju. To je samo izkoristek zgorevanja, ki ne upošteva izgub pri prenosu toplote od plinov na vodo. Res pa je, da pri sodobnih kurilnih napravah največ izgub odpade na izgube pri zgorevanju in je izkoristek zgorevanja približno enak izkoristku kurilne naprave.V tem izkoristku je upoštevana toplota , ki jo iz kotla v dimnik odnesejo dimni plini in toplota zaradi nepopolnega zgorevanja, ki se ugotavlja z merjenjem ogljikovega monoksida in saj v dimnih plinih. Oboje je posledice nedokončanega zgorevanja.

Te podatke dobimo od proizvajalca kotla. Meritve so bile narejene v ustrezno opremljenem laboratoriju in veljajo pri konstantnem obratovanju pri polni moči kotla. Razmere v kurilnici pri uporabniku so lahko precej drugačne. Obratovanja pri polni moči kotla je zelo malo, saj so tudi projektne temperature, za katere so izračunane toplotne izgube hiše, bolj izjema kot pravilo v kurilni sezoni. Kotel se prilagaja zunanjim temperaturam in večinoma obratuje z delno močjo. Izkoristek se zato meri tudi pri različnih delnih obremenitvah. Te obremenitve so predpisane, da lahko kotle primerjamo. Izkoristek, ki ga tako dobimo se imenuje normiran izkoristek in predstavlja povprečje izkoristkov pri delni obremenitvi.

Vsa toplota, ki jo ima vroča voda na izstopu iz kotla, ne bo prispela do prostorov kamor je namenjena. Nekaj je bo potrebno žrtvovati še za ogrevanje prostorov, ki niso namenjeni za ogrevanje, skozi nje pa so napeljane dovodne in odvodne cevi do radiatorjev. Te izgube prikazujemo kot izkoristek cevnega razvoda. Zmanjšamo jih lahko s toplotno izolacijo cevi in s primerno projektno rešitvijo ogrevalnega sistema.

Kar nekaj toplotnih izgub lahko pripišemo tudi slabi regulaciji. V bivalnih prostorih želimo določeno temperaturo, a navadno ne v vseh enake. Ročno uravnavanje te temperature z zapiranjem radiatorskih in mešalnih ventilov ali ročno nastavljanje vrtljajev obtočne črpalke takrat, ko začutimo, da je prevroče, je slaba regulacija. Takrat je v prostoru lahko že prevroče. Tudi, če ne odpremo okna, so se toplotne izgube zaradi višje temperature povečale za 6 %, če je temperatura ušla samo za eno stopinjo. Tovrstne izgube prikazujemo z izkoristkom regulacije ogrevanja.

Tako smo prišli do izkoristka ogrevalnega sistema. Zmnožiti moramo izkoristek kotla, izkoristek cevovoda in izkoristek regulacije. Takšen izkoristek bi ogrevalni sistem imel pri konstantnem obratovanju z imensko močjo. Tako obratovanje s polno izkoriščenostjo kotla bi bilo potrebno pri projektnih temperaturah, kar v našem okolju pomeni temperaturo 18 stopinj pod ničlo. Čas takega obratovanja je kratek, morda le nekaj dni v kurilni sezoni. Večino ogrevalne sezone zato posegamo v delovanje kurilne naprave z regulacijo, ki zmanjša moč kotla in ga po potrebi tudi ustavi. V času zaustavitve se kotel in ves sistem ohlaja, pri ponovnem zagonu pa se mora zopet ogreti na delovno temperaturo. Toplota ohlajanja je za ogrevanje izgubljena in ni prikazana v nobenem od prejšnjih izkoristkov. Te izgube zajame še le letni izkoristek kurilne naprave.

[Dedalus]

Očitno sem pozabil poudarit. Ta dva izkoristka se nato množita. Torej, če je izkoritek izgorevanja recimo 60% in je izkoritek naprave (odjem toplote ognja) 90%, je skupni izkoritek celotne naprave 60% * 90% = 54 %.

[klemn]

Vprašanje :

Ali bi bilo sploh smiselno k obstoječemu kotlu vgraditi zalogovnik?
A bi se potem dvignil izkoristek?

[Dedalus]

Vprašanje :

Ali bi bilo sploh smiselno k obstoječemu kotlu vgraditi zalogovnik?
A bi se potem dvignil izkoristek?

Če je priklopljen pravilno, potem definitivno DA.

[klemn]

No, jaz bi namreč najprej dodal zalogovnik, kasneje pa bi zamenjal še kotel.
Zalogovnik : 1500 l ali pa 2 X 750 l?

Namreč : zalogovnik 1500 l je dokaj velik in ne vem, če ga bom lahko spravil v kurilnico.

[klemn]

Kaj pomeni pravilno priklopljen? Na kaj moram biti tukaj pozoren?

[Dedalus]

Kaj pomeni pravilno priklopljen? Na kaj moram biti tukaj pozoren?

Rabiš dvig povratka v peč, da ti ne kondenzira. Če se ti začne na stene kotla limat katran, potem bo izkoristek padel. Ta sestavni element je po mojem najvažnejši od vseh.

Ko imaš enkrat hranilnik ogret, moraš to energijo tudi nekako dobit ven, vendar ne vse naenkrat. Spet rabiš nek krmilni sistem.

[oreh]

DIMENZIONIRANJE HT PO EN 303-5 STANDARDU

Evropski standard EN 303-5 doloca velikost HT z upoštevanjem toplotnih izgub stavbe, nazivne moci kotla, najnižje delne moci kotla in casom pregorevanja kuriva. Formula za preracun velikosti HT je naslednja:

Vht = 15 x tg x Qmax x (1-0.3 x Qh/Qmin )

Pri cemer je
Vht volumen hranilnika toplote v litrih
tg cas gorenja enega polnjenja peci pri nazivni moci (odvisno od kuriva)
Qmax nazivna moc kotla v kW max
Qh najmanjša delna moc kotla v kW min
Qmin toplotne izgube stavbe/stanovanja v kW h

Primer 1: Ogrevamo enodružinsko hišo z izracunanimi toplotnimi izgubami 22kW. Kotel na polena ima nazivno moc 20KW in pri najnižji testirani delni moci deluje z 10kW. Cas gorenja enega polnega nalaganja lesa (trdi listavci) je 8 ur.

Potrebna velikost HT = 15 x 8 x 20 x (1-0.3 x 22/10) = 816 litrov

Primer 2: Ogrevamo to isto enodružinsko hišo z enakim kotlom. Hišo smo nekaj let kasneje izolirali z 8 cm izolacije. Izracunane toplotne izgube znašajo po novem 15 kW.

DIMENZIONIRANJE HT GLEDE NA VELIKOST NALAGALNEGA PROSTORA

Potrebna velikost HT = 15 x 8 x 20 x (1-0.3 x 15/10) = 1320 litrov

Primer 4: Ogrevamo enodružinsko hišo s kotlom nazivne moci 20kW in velikostjo nalagalnega prostora 140 litrov.

Minimalna velikost HT = 8 x 140 = 1120 litrov
Optimalna velikost HT = 10 x 140 = 1400 litrov
Maximalna velikost HT = 14 x 140 = 1960 litrov



8)

[klemn]

Dadalus,

kaj misliš s tem dvigom povratka v peč? Kolikšen pa mora biti minimalen?

Sedaj kurim kotel na 70 - 75 dovod, povratek pa je 60 - 65, odvisno od odjema.

Jaz si krmiljenje zalogovnika predstavljam nekako tako, da imam dovod in povratek nekje v tem rangu, višek toplote pa preusmerim v zalogovnik, da ne bi proces gorenja v peči dušil z loputo.
Ni mi pa še povsem jasno na kakšen način bi to krmilil. Mogoče z nekim elektro ventilom, ki bi bil vezan na tipalo ini bi se pri napr. 75 stopinj odprl ter začel polniti zalogovnik.

A mogoče razmišljam narobe? Se mora zalogovnik začet polnit takoj, ko zakurim kotel?

Kako pa deluje krmiljenje pri tebi?

lp

[hrustalec]

Temperatura povratka vode v peč mora biti nad 55 stopinj, ker pod to temperaturo pride do kondenzacije v peči. če imaš nekaj višjo pa ni to noben problem.

lep pozdrav