PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Razmišljanje o ekonomiki solarnih sistemov

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Bravo, Davor.
Sveta ne bomo rešili z izklapljanjem iz stand by ipd. Ekološko se obnašamo zato, ker vemo, da je tako prav, ne pa zato, da bomo rešili svet. Tudi ne krademo zato, ker je to z zakonom prepovedano, ampak ker vemo, da je tako prav. Kaj se izplača in kaj ne, bo (žal) uredil trg, ne pa svetovne vlade. Stvari, ki niso na zdravih temeljih, se bodo sesule same po sebi.
#17
kapitalistična ekonomija in varstvo okolja ne gresta skupaj
vlade dopuščajo izdelavo potratnih zadev, ker so zadaj dovolj močni industrijski in trgovski lobiji.
ko pa so enkrat dovolj močni zagovorniki okolja se zadeve malce premaknejo
malo, po malo
to je enako kot sindikati in delodajalci
malo popušča en malo drugi
proizvodnja solarnih panelov, vodika, varčnih žarnic, stiroporjev itd je več ali manj potratna in umazana. ogromno se dela na kitajskem, ker je tam ceneje
ampak tudi tam počasi ugotavljajo, da je potrebno delati bolj čisto, ker bodo pocrkali drugače
v ozadju je spet ekonomska računica; naj delajo poceni in umazano na kitajskem in nam ni potrebno vlagati v razvoj itd. lobiji
vsekakor pa je smiselno varčevanje z energijo, če nič drugega zaradi denarja....
#18
Res lepi komentarji, ni kaj.
Sam menim, da je najpomembnejše spremeniti življenske navade. In kasneje pride ostalo. Ugašanje luči, TVja, vode, varčna vožnja, ...
Kot sem že omenil primer z avtomobili na vodik; ... sem prebral članek, kjer je lepo opisana zadeva. Pridobivanje vodika je trenutno še tako okolju neprijazno, da se je bolje voziti s klasičnimi vozili, kot avtomobili na vodik. Pred mesecem dni, pa sem nekje prebral, da so v neki univerzi pogruntali neko easy varianto, tako da upam, da se bo to spremenilo.
Kar se avtomobilske industrije tiče so itak najslabša banda. Če si še kdo ni pogledal dokumentarca Who killed the electric car, mu ga toplo priporočam.
Arbeit macht frei!
#19
Jaz bi uvedel eko trošarine na vse proizvode in vire, ter z zbranimi sredstvi znižal oziroma ukinil davek na eko prizvode.
Če bi bil kurilc enako drag kot dizel, če bi bila cestnina za kamione 10 kratna, če bi bila elektrika po dvojni ceni, bi se hitro začeli racionalno obnašati in bi tudi kupljeni kolektorji postali rentabilni in to brez subvencij.
Tako smo ap sužnji nekega gnilega sistema, ki se po gnilosti težko primerja s socializmom - slednji ni ogrožal celega sveta.
#20
Tone, kaj pa mogoče obratno? Če bi cene "umazanih" zadev ostale enake, na eko proizvode pa bi obešali malo manj dobičkov (in davkov)?

Ampak, če o taki rešitvi niti potrošnik ne razmišlja (ker smo očitno že vsi čisto preparirani s tem "udari po žepu, pa bo mir")... je nesmiselno pričakovati, da bo tako razmišljal proizvajalec ali država. Le zakaj bi.

Drugo: danes je pri eko zadevah skoraj nemogoče vedeti, kaj je res in kaj je marketing. Biodizel. Krasno, ampak proizvodnja repice je bolj obremenilna za okolje kot pokurjen bencin. Varčnejši avto. Super, dokler "pozabiš" upoštevati, da razgradnja starega in proizvodnja novega naredi bistveno več svinjarije kot če se voziš še 10 let v stari kripi. Podobni (znani) nategi so še s sojo, pa z bombažem, pa nekaj so jih že pred mano našteli. Koliko je tega v resnici, pa sam bog ve. Tudi sončni kolektorji ne nastanejo sami in po dobi uporabnosti ne izpuhtijo v nič.

Naslednje, kar me moti, je nabijanje slabe vesti, ker imam prižgano 1 žarnico več. Idiot, ki je dal namestiti reflektorje v pločnik (!), je pa potegnil nagrado za oh in ah neko arhitekturno rešitev. Da ne govorim o že omenjenem blišču trgovskih centrov in raje da ne pomislim na osvetlitev cerkvenih turnov.

In potem pridemo do še ene velike motivacije - denarja oz. prihrankov. In do velike laži, ko se pri vseh izračunih uporablja samo strošek začetne investicije, gladko se pa "pozabi" na servis. Kao, kolektorji stanejo toliko, na leto prihraniš toliko, po 15 letih začneš samo še bogateti. Ma, ja, valda! A ta stvar ima neskončno življenjsko dobo in deluje večno brez napak? Po mojih informacijah je treba kolektorje zamenjati PREJ, preden se strošek obrne v plus.

Skratka... začetno ceno kolektorjev (ali TČ ali česar že pač) si znam poiskati sama. Koliko pokurimo in koliko plačujem trenutno za ogrevanje, mi je tudi popolnoma jasno. Zelo pa bi bila vesela resnih (in točnih) informacij
- kolikšna je življenjska doba kolektorjev, TČ in kar je še eko ogreval - realno, ne po papirjih
- kakšni so povprečni (pričakovani) stroški vzdrževanja in servisiranja v tem obdobju
Potem bi si pa res lahko naredila en pošten izračun in se odločila.

Hvala.
#21
zivjo,

z vecino napisanega se strinjam, pogresam pa "razvojno" plat ...

ce vas prav razumem bi vsi (z mano na celu) radi, da bi proizvajalec dal na trg popolnoma optimirano - tehnolosko, ekonomsko, ekolosko, socialno - resitev za sprejemljiv denar ...
... mislim, da ne bo slo. :-(

Ze pred leti je nek nemski drzavni institut prijavil, da se bo pravi razvoj alternativnih virov za pogon avtomobilov zgodil, ko bo cena litra goriva okoli 4 eur (!). Do takrat neke pametne racunice ne bo ...

Malce krivicno se mi tudi zdi, da vrhunce "klasicne" tehnologije primerjamo s tehnologijo, ki se niti v plenicah ni - je bolj zarodek Smile - pa naj se nam zdi se tako "napredna", ostaja dejstvo, da so se prakticne aplikacije sele dobro zacele, in da je prostora za izboljsave se ogromno.

Vsi smo se tudi navadili, da vse sodimo po sebi - kar je verjetno najbolj naravno - in se potem kregamo, ker da v Kopru res ni pol metra snega vec kot 4 mesece na leto ...
... po isti analogiji pa lahko tudi kaksno recemo o vec kot 250 milijonih registriranih vozil v ZDA. (vir je njihov "The United States Department of Transportation's Federal Highway Administration" za leto 2006)
Kaksna vozila prevladujejo? Koliko potrosijo?
In potem tile avtomobili, ki potrosijo 6l/100km, nenadoma predstavljajo drugacno spremenljivko v enacbi ...


Ce ne bomo v praksi preskusali trenutnih resitev, ne bo nikoli na voljo boljsih. Lahko seveda cakamo ...
... kar pa je nekako tako, kot da pocakas z nakupom avtomobila v letu 1980, ker prevec pozre in si ga kupis 2007.
No, nekateri se odlocamo za gradnjo sedaj, nimamo se nobene izolacije in nobenega ogrevalnega sistema in smo seveda v dilemi, kaj dati, da bo "zdrzalo".
In taki, vas prosimo - tiste, ki imate ogrevalne sisteme in hise - in ste ali niste zadovoljni - da nam pomagate, s svojimi izkusnjami, da bomo z nakupom nagradili tiste proizvajalce, ki nam bodo omogocili najvec za nas denar - upostevaje lokalno situacijo vsakega od nas ...


... seveda pa se lahko motim.

lp, b
#22
Nekoliko smo se oddaljili od teme, ki sem jo zastavil na začetku, zato se bom spet vrnil nazaj k ekonomiki solarnih sistemov.
Mogoče le nekaj besed o do sedaj napisanemu.
Do sedaj med branjem komentarjev nisem naletel na nikogar, ki bi apriori nasprotoval uporabi solarne energije. V grobem bi se lahko razdelili med inovatorje in zgodnje posvojitelje na eni in zgodnjo večino na drugi strani, pregovarjanje se, kot navadno v življenju, začne pri denarju.

Investiraš v nekaj, kar se ne bo nikoli ali pa zelo pozno povrnilo in ti je pri tem toplo pri srcu, ker pomalem rešuješ svet, si dviguješ status (vsaj med enako mislečimi) in si z nekim ideološkim konstruktom polniš praznino, ki je nastala odkar smo iz naših življenj pregnali vse transcendento (toplo priporočam obisk kakšne od skandinavskih držav, kjer so ekologijo enostavno posvojili kot državno religijo, skupno recikliranje na raznih eko otokih pa je postalo odlično nadomestilo za obiskovanje verskih obredov) ali pa se preprosto ne zavedaš, da boš s sončnim projektom udaril mimo. No, na te zadnje je bilo usmerjeno moje pisanje, zato sem v naslov vtaknil ekonomiko ne pa visoko razvito ekološko zavest, karkoli že to je.
Nasploh se pri teh zadevah gibljemo v območju verovanja, ne pa logično (ne)ovrgljivih trditev, zato je debata vnaprej obsojena na prepir in se je bom zato na široko ognil.

Vseeno pa sem skupini "entuziastov" dolžan priznati, da brez njih tudi nas -»cincarjev« ne bi bilo. Nove tehnologije vedno potrebujejo nekoga, ki drago plača začetni zagon, da nato steče masovna proizvodnja, ki stvar toliko poceni, da omogoči nakup večini.

O vlogi države. 20 let že živimo v državi v kateri imamo pasivno in aktivno volilno pravico, kjer smo torej MI država. Obnašamo se pa do nje kot do nečesa nam oddaljenega, sovražnega, celo vsiljenega. Dojemamo jo skratka kot Državo.
In vendar imamo vsake 4 leta možnost izbirati (in izbrati!) med zakonodajalce ljudi, za katere menimo, da bodo zastopali naše želje in interese. Če takšnih ljudi ni, pa stopimo sami iz amorfne godrnjajoče množice, predstavimo svoj program in se, če smo seveda prepričljivi, pustimo sami izvoliti. Tisto: »kdor ne voli, naj tudi ne kritizira«, bi jaz še zaostril v: »kdor sam ne kandidira, naj ne kritizira«.

Pri vlogi države bi opozoril še na to, da je včasih tudi vsega dobrega preveč. Poglejte si samo težave, ki jih imajo v Nemčiji zaradi pretiranih spodbud na področju alternativnih virov energije.

Zdaj pa nazaj k temi. Skopiral sem nekaj primerov kombiniranih solarnih sistemov. Cene veljajo v Nemčiji, (Mwst je vključen) za komplete brez montaže in se ne razlikujejo dosti od cen pri nas. Če kdo pozna okvirne stroške montaže - na plano z njimi.

Viessman Vitosol 200-F10,04 qmFlachkollektor 60 % Trinkwasser 20 % Gesamt 750 Liter 9.000 Euro
Buderus Dia FW 9,48 qm Flachkollektor 15 bis 20 Prozent 750 Liter 9.675 Euro
Buderus Vaci FW 8,46 qm Vakuumröhre 15 bis 20 Prozent 750 Liter 12.471 Euro
De Dietrich Dietrisol 10,50 qm Flachkollektor bis 20 % Heizung bis 65% Trinkwasser 750 Liter 5.420 Euro
Junkers A4/750/FKT 9,80 qm Flachkollektor 25 bis 30 Prozent(bei Niedrigenergiehaus) 750/190 Liter 7.950 Euro
Weishaupt W-Solar 10,30 qm Flachkollektor ca. 20 Prozent 660 Liter 9.873 Euro
Westfa Casa ee komfort 12,85 bis 20,64 qm Flachkollektor,Vakuumröhren ca. 70% Warmwasser ca. 23 %Gesamtdeckung 900 bis 1.500 Liter 11.745 bis 17.470 Euro
#23
glede cen kolektorjev mi marsikaj ni jasno. marsikatera firma propagira sončne kolektorje tinox. med njimi pa je razlika v ceni tudi do 3x sem gledal cene, ki so na ebayu. okoli 250€ za kos o tem je bilo napisavo v tem forumu nakupna skupina tinox. me zanima če je sploh kdo od iteresentov nabavil kakšen kolektor. potem najdeš sonenkraftove za okoli 700€ kos. imamo tudi domače proizvajalce katerim se giblje cena okoli 400 € kos.
Sedaj pa moje razmišjanje v čem je razlika med njimi. skoraj vsi imajo 40-50mm izolacije na hrbtno strani, tinox premaz ili so odstopanja v kakovosti barve. glede toplotnega prestopa bakra je fizika povsod ista. pa je to na kitajskem ali pa norveškem. tudi sam razmišjam da bi si omislil tam okoli 16 m2 kolektorjev in bi s tem v prehodnih obdobjih lepo ogreval hišo. Drugače sedaj menjam centrolno kurjavo staro dotrajano peč bom zamenjal z novo na uplinjevanje. ker rabim pri tej peči zalogovnik toplote sem investiral v zalogovnik dodatnih 200€ pa sem kupil takšnega s solarno kačo. kolektorje pa bom montiral pred hišo jih naredil vrtljive, da bodo lepo sledili soncu. variti za silo znam tako da si bom sam sestavil nosilno konstrukcijo. sedaj pa denar vlagam v fasado. do druge jeseni pa upam da bo mi sistem že deloval. Ko pa omenjate življensko dobo kolektorje lahko rečem da na mojem domu kolektorji delujejo že od leta 1988 brez okvare pa so od IMP-ja delajo pa poleti in pozimi imamo pa zaprt sistem.
lep pozdrav
#24
hrustalec Napisal:glede cen kolektorjev mi marsikaj ni jasno. marsikatera firma propagira sončne kolektorje tinox. med njimi pa je razlika v ceni tudi do 3x sem gledal cene, ki so na ebayu. okoli 250€ za kos o tem je bilo napisavo v tem forumu nakupna skupina tinox. me zanima če je sploh kdo od iteresentov nabavil kakšen kolektor. ...

Nakupna skupina je še vedno odprta, komunikacijo s prodajalcem pa mora prevzeti nekdo ki govori/piše nemško. Jaz sem se trudil po svojih najboljših močeh, vendar se s prodajalcem nisva ujela...
#25
Zakaj pa ne bi šli kar na kitajsko? Tukaj lahko prevzamem vajeti ;-)
Rabim specifikacije & tip&tricks, potem pa se že zmenim.
#26
kitajska

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.alibaba.com/catalogs/100704/Solar_Collectors.html">http://www.alibaba.com/catalogs/100704/ ... ctors.html</a><!-- m -->

ali kateratoli druga država

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.alibaba.com/">http://www.alibaba.com/</a><!-- m -->
#27
Takole reklamira svoj proizvod eden od renomiranih proizvajalcev solarnih sistemov pri nas:

"Solarni sistem COMFORT PLUS

SONNENKRAFTov sistem COMFORT plus optimira zmogljivosti in porabo ter tako predstavlja idealno rešitev za vse, ki iščejo le najboljše:

* Solarno pokritje pri dobro izolirani hiši: ogrevanje do 50%, topla voda do 80%
* sveža, neoporečna sanitarna voda zahvaljujoč pretočni pripravi tople vode (modul za svežo vodo) za do 3 gospodinjstva
* kratek čas montaže
* optimalen izkoristek sistema zahvaljujoč sistemu polnjenja v plasteh (modul za polnjenje v plasteh"

Cena:
Zalogovnik 800 L 1000 L 1600 L 2000 L
Površina SSE m2 12,5 15,1 20,1 25,5
Seti S pritrditvijo/pločevinasto obrobo 9.800,- 10.700,- 13.600,- 15.200,- +DDV
+ montaža nekaj 1.000€ (to ugibam)

V čem je problem?

Proizvajalec zavaja s tem, ko podatke zapiše ohlapno, da ga ne moreš prijeti za besedo.
Kaj pomeni pokritje do 50%? Je to lahko tudi samo 20 ali 30%?
Kaj je dobro izolirana hiša? Pasivna, 3l, 10l?
Kvadratura ogrevanih površin bi morala biti enako pomemben faktor kot izolacija, pa je nisem nikjer opazil.

Kaj pravijo o tem projektanti?
Za začetek so bolj precizni.
Za primer dajo enodružinsko hišo, 200m2 ogrevanih površin, standard izolacije 4l, Bavarska (Muenchen), kolektorji obrnjeni v smeri jug, nagnjeni za 45 stopinj.


[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")sonnenhaus-institutunichr("46")de/images/heizkonzept/solarer-Deckungsgradunichr("46")gif[/img]

Hm. Če zdaj oboroženi s tem znajem pogledamo v Sonnekraftov cenik vidimo, da potrebujemo za obljubljeno pokritost pravzaprav največji sistem: 2000l, 25,5m2 za 15.200€ +DDV+ montaža in smo že pošteno čez 20.000€.
Ena takšna 4l hiša pa na leto porabi za ogrevanje recimo 500-800€. Popravite me, če se motim.
In zdaj bomo prištedili na leto 200 do 400€ v najboljšem primeru.
Obrok kredita za kurilnico na strehi nas bo pa stal....
#28
Že dalj časa spremljam debato, pa je vse bolj podobna tisti v stari jugi:
šparat je treba, pa naj košta kolikor hoče....

Glede na to, da se politiki (od 1.1 do 30.6. predsedovanje) in tajkuni z ogromnimi požrešnimi avtomobili in nekajkrat prevelikimi vilami z bazeni, klimami ipd. ne ozirajo na izpuste, sam pa jem zelje in krompir(ki za proizvodnjo nima izpustov - fižola sem se izogibal), sem svoje izpuste že minimaliziral. 18 letni golf mi požre do 5,1 l/100, pa verjetno manj zasmradi, kot en kvazidžip z 10 litrsko porabo in bluetec tehnologijo...ki po nekaj časa itak vse mimo spusti...

K staremu kotlu bom prigradil zalogovnik izključno zato, da ne bom v prehodnem obdobju tako dušil peči, da bo po njej teklo, jaz se bom pa kljub temu kuhal v stanovanju. Vodo bo pa grela "zelena elektrika" kot dosedaj, vsak mesec menda dam cca 25 EUR, pa sem vsega frej (elektrika, amortizacija bojlerja). Je ceneje, kot bi s kupljenimi drvmi vodo grel.

Slabe vesti zaenkrat nimam, k šparanju me sili izključno denar...zato sodobne tehnologije ne bo, dokler se ne bo vsaj stroškovno pokrila, če že ne splačala...

Do tedaj so pa debate o vgradnjah kolektorjev le hobby (posebno veselje) tistih, ki jih kupujejo...

Lp Kadotr
#29
pedenjdeklica Napisal:kitajska
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.alibaba.com/catalogs/100704/Solar_Collectors.html">http://www.alibaba.com/catalogs/100704/ ... ctors.html</a><!-- m -->

Če bi bilo vse tako enostavno :roll:
Yasin že ve...
#30
Pri sami ekonimiki investicije oziroma vprašanju če se splača investirat v solarne kolektorje ali kakršenkoli sistem ki vključuje obnovljive vire energije je nujno treba upoštevati še en dejavnik - ČAS.

Vsi izračuni prihrankov delujejo po principu "status quo". Nabrž je malo verjetno, da bi se cene energentov znižale, je pa vprašanje če se bodo res zvišale toliko kot so napovedi.

Druga zadeva je silovit napredek v tehnologiji. Lahko se zgodi, da bo v času ko investicija še ne bo povrnjena, spet kaj takšnega kar se bo "nedvomno" splačalo investirat.

Sploh pri solarnih kolektorjih in fotovoltaiki je treba upoštevati dokaj pogosto in veliko točo v SLO. Lahko je prehodno, lahko postane stalnica.

Teh razlogov ne pišem zaradi tega, da bi kogarkoli ustavil pri odločitvi. Ravno obratno, Nemogoče je predvideti vse dejavnike, še posebej v času ko se vse tako hitro spreminja. Zato je najbolj pomembna odločitev v skladu z zdravo in preprosto pametjo. Če imam sredstva za željeno investicijo in sem prepričan da je investicija smiselna - ne zgolj finanćno - potem se zanjo odločim.

Če bi na tržišču bilo kaj takega, kar bi nedvomno garantiralo določeno količino prihrankov, bi ta proizvod bil ZELO prodajan, pa ni tako.

Bolj kot o ekonomiki investicije, bi razmišljal in debatiral o kvaliteti, življenski dobi, poreklu materialov in garanciji ter servisu.

Lep pozdrav,

Davor.
Gradnja hiše - totalno nora, a nikakor neumna odločitev
1 2 3 4
Iskanje po temi