21.8.2008 ob 20:12
Zadnje čase pogosto zasledim v časopisih (Delo&dom, Kvadrati, itd) »strokovne« članke, ki spodbujajo k nakupom solarnih sistemov. Priloga Dela se gre celo neko španovijo (članku sledi oglas) s podjetjem Hidria, ki je letos začelo tržiti solarne sisteme.
Kar nekaj znancev me je na podlagi teh pisanj že povprašalo, kaj si mislim o teh sistemih.
Načeloma se takšnim vprašanjem izogibam, saj navadno spraševalec pričakuje, da bom pritrdil temu, kar on misli, da je res (res pa je seveda to, kar je površno in nereflektirano pobral v časopisu).
Pa vendar se pri vprašanju ekonomike solarnega (do)ogrevanja ne morem zadržati.
Članki, ki jih omenjam so praviloma naškrebljani nekako takole: energija je in bo vsak dan dražja, sonce sveti zastonj, samo skloniti se je treba in pobrati, kar leži pred nami; pa seveda zmanjšanje emisij CO2 in super prihranki v družinskem proračunu. O cenah takšnih sistemov se navadno ne izgublja besed.
Jaz pa pravim takole.
Vzemimo eno echt slovensko kocko iz 70ih z 15m balkonov in gankov, prizidkom za garažo (4 špure za sušenje perila –obvezno!), nedokončano podstreho (za tamlade, a ne), slabo ali nič izolirano, z okni enakomerno raztresenimi po vseh ploskvah (da je simetrično, se ve).
Nalašč kocka, ker v njih še vedno živi vsak drugi slovenec, tisti slovenec, ki naj bi zdaj kupil svojo zasebno solarno kovnico denarja.
Jasno, 1.700-2.500€ je pripravil to jesen za cisterno kurilca in Elektru bo čez leto odštel kakšnih 150€, kot odškodnino za kWh ki jih poje Tikijev bojler.
Na voljo ima dve možnosti, da:
· flikne na streho 4-7 m2 kolektorjev in pod njo 300-500l bojler in skešira 3-5.000€
· flikne na streho 7-15 m2 kolektorjev in pod njo 500-1500l bojler in skešira 5-10.000€
Prihranki, ki iz tega naslova sledijo:
· 60-70% letna pokritost priprave tople vode = celih 100€/leto v prvem primeru
· 15-20% letna pokritost skupnih strošov ogrevanja (vode+kocke) = cca 300-400€/ leto v drugem primeru.
Podatke o letnih izkoristkih zagotovo dobite pri nemških proizvajalcih. Nekateri merijo sami, drugi pa po nekem standardu. Pri solidno, ne pa vrhunsko, izoliranih hišah se odstotek dvigne tja do 35%, seveda pa hkrati padejo tudi prihranki, ker je poraba energije v izhodišču manjša.
Lahko upoštevaš super ugodne kredite in, če ti je usojeno, razne nepovratne doklade- neke računice tukaj ni.
Kar se pa tiče sigurnega in sploh zaprmej stalnega eksponentnega draženja energentov v bližnji in daljni prihodnosti.
Horde ameriških ekonomistov so z zapletenimi izračuni še lani jeseni dokazovale, da pa pri bencinu elastičnost med ponudbo in povpraševanjem ne obstaja. In res. Galona bencina gre iz 1 dolarja na 2, poraba samo raste, iz 2 na 3 enako. Evo, elastičnosti ni.
Pa se cena galone oddalji od 3 dolarjev navzgor in tam nekaj časa ostane. Sledi 3-5 % takojšnji upad prodaje bencina (na 60 let vzdržne 2,5% rasti z izjemo 2, 3 naftnih kriz politične narave), preusmeritev na manj požrešne avtomobile, porast uporabe javnega transporta, izseljevanje iz oddaljenih suburibij, povečanje kraj goriva, itd..
Kaj hočem povedati?
Cene energentov so se v nekaj letih res nekajkrat povečale, ampak štartali smo skoraj iz ničle in takšna rast dolgoročno ni vzdržna. Cene energentov so elastične in ljudje se bomo visokim cenam prilagodili, prav tako gospodarstvo.
In tisti samozadovoljneži, ki so se zainvestirali s kakšnim tehničnimi rešitvami, katerih ekonomske sadove bodo uživali v najboljšem primeru njihovi vnuki, naj pomislijo tudi na to, da bodo ob cenah nafte tam recimo 500$ na sod lastniki gozdov oboroženi čuvali svoja drevesa, da bodo oborožene tolpe vdirale v hiše in kradle kurilca, da bodo kolektorji ponoči zginjali s streh in podobno.
Kar nekaj znancev me je na podlagi teh pisanj že povprašalo, kaj si mislim o teh sistemih.
Načeloma se takšnim vprašanjem izogibam, saj navadno spraševalec pričakuje, da bom pritrdil temu, kar on misli, da je res (res pa je seveda to, kar je površno in nereflektirano pobral v časopisu).
Pa vendar se pri vprašanju ekonomike solarnega (do)ogrevanja ne morem zadržati.
Članki, ki jih omenjam so praviloma naškrebljani nekako takole: energija je in bo vsak dan dražja, sonce sveti zastonj, samo skloniti se je treba in pobrati, kar leži pred nami; pa seveda zmanjšanje emisij CO2 in super prihranki v družinskem proračunu. O cenah takšnih sistemov se navadno ne izgublja besed.
Jaz pa pravim takole.
Vzemimo eno echt slovensko kocko iz 70ih z 15m balkonov in gankov, prizidkom za garažo (4 špure za sušenje perila –obvezno!), nedokončano podstreho (za tamlade, a ne), slabo ali nič izolirano, z okni enakomerno raztresenimi po vseh ploskvah (da je simetrično, se ve).
Nalašč kocka, ker v njih še vedno živi vsak drugi slovenec, tisti slovenec, ki naj bi zdaj kupil svojo zasebno solarno kovnico denarja.
Jasno, 1.700-2.500€ je pripravil to jesen za cisterno kurilca in Elektru bo čez leto odštel kakšnih 150€, kot odškodnino za kWh ki jih poje Tikijev bojler.
Na voljo ima dve možnosti, da:
· flikne na streho 4-7 m2 kolektorjev in pod njo 300-500l bojler in skešira 3-5.000€
· flikne na streho 7-15 m2 kolektorjev in pod njo 500-1500l bojler in skešira 5-10.000€
Prihranki, ki iz tega naslova sledijo:
· 60-70% letna pokritost priprave tople vode = celih 100€/leto v prvem primeru
· 15-20% letna pokritost skupnih strošov ogrevanja (vode+kocke) = cca 300-400€/ leto v drugem primeru.
Podatke o letnih izkoristkih zagotovo dobite pri nemških proizvajalcih. Nekateri merijo sami, drugi pa po nekem standardu. Pri solidno, ne pa vrhunsko, izoliranih hišah se odstotek dvigne tja do 35%, seveda pa hkrati padejo tudi prihranki, ker je poraba energije v izhodišču manjša.
Lahko upoštevaš super ugodne kredite in, če ti je usojeno, razne nepovratne doklade- neke računice tukaj ni.
Kar se pa tiče sigurnega in sploh zaprmej stalnega eksponentnega draženja energentov v bližnji in daljni prihodnosti.
Horde ameriških ekonomistov so z zapletenimi izračuni še lani jeseni dokazovale, da pa pri bencinu elastičnost med ponudbo in povpraševanjem ne obstaja. In res. Galona bencina gre iz 1 dolarja na 2, poraba samo raste, iz 2 na 3 enako. Evo, elastičnosti ni.
Pa se cena galone oddalji od 3 dolarjev navzgor in tam nekaj časa ostane. Sledi 3-5 % takojšnji upad prodaje bencina (na 60 let vzdržne 2,5% rasti z izjemo 2, 3 naftnih kriz politične narave), preusmeritev na manj požrešne avtomobile, porast uporabe javnega transporta, izseljevanje iz oddaljenih suburibij, povečanje kraj goriva, itd..
Kaj hočem povedati?
Cene energentov so se v nekaj letih res nekajkrat povečale, ampak štartali smo skoraj iz ničle in takšna rast dolgoročno ni vzdržna. Cene energentov so elastične in ljudje se bomo visokim cenam prilagodili, prav tako gospodarstvo.
In tisti samozadovoljneži, ki so se zainvestirali s kakšnim tehničnimi rešitvami, katerih ekonomske sadove bodo uživali v najboljšem primeru njihovi vnuki, naj pomislijo tudi na to, da bodo ob cenah nafte tam recimo 500$ na sod lastniki gozdov oboroženi čuvali svoja drevesa, da bodo oborožene tolpe vdirale v hiše in kradle kurilca, da bodo kolektorji ponoči zginjali s streh in podobno.



