PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Montažni sistemi in les Izkušnje s Honko

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
klavir Napisal:
aleks Napisal:Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.
Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

Klavir, ti pa si en ta prau model, a veš! Big Grin

Pa saj Ti nihče noče nič slabega ali ti oporeka, ker si se odločil po svoje. Meni se zdi super, da uporabljaš svojo glavo in razmišljaš po svoje. Kaj res ne razumeš tega?

Čim kdo poda mnenje na Tvoje INTUITIVNO komentiranje, že se razburjaš in ljudi označuješ za 'strokovnjake'. Zakaj vzameš vse za napad proti Tebi???

Kaj vse je že kancerogeno....čez par let bodo pa pogruntali, da so kaki premazi za lesene hiše tudi kancerogeni.....

Moderator naj pa zaklene temo, ker je bilo vse že povedano.

LP!
triplat Napisal:
klavir Napisal:
aleks Napisal:Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.
Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

Klavir, ti pa si en ta prau model, a veš! Big Grin

Pa saj Ti nihče noče nič slabega ali ti oporeka, ker si se odločil po svoje. Meni se zdi super, da uporabljaš svojo glavo in razmišljaš po svoje. Kaj res ne razumeš tega?

Čim kdo poda mnenje na Tvoje INTUITIVNO komentiranje, že se razburjaš in ljudi označuješ za 'strokovnjake'. Zakaj vzameš vse za napad proti Tebi???

Kaj vse je že kancerogeno....čez par let bodo pa pogruntali, da so kaki premazi za lesene hiše tudi kancerogeni.....

Moderator naj pa zaklene temo, ker je bilo vse že povedano.

LP!
Poznam take izgovore, kot si jih napisal. Pa tudi nobeden uporabnik tega foruma nima pravice, da zahteva zaklenitev teme.
Beton je za pridne, les za pametne.
klavir Napisal:Poznam take izgovore, kot si jih napisal. Pa tudi nobeden uporabnik tega foruma nima pravice, da zahteva zaklenitev teme.

Ne razumem, kaj hočeš reči glede izgovorov?
klavir Napisal:
aleks Napisal:Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.
Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

To je pa spet buča, klavir. Radon ne pride iz zidanega zidu, ampak iz kletnih prostorov ali izpod talne plošče in kopalnice. Radon je topen v vodi, tistega iz podtalnice se tudi v Honki ne znebiš. Razen če se, naturščik, za kakršnega se imaš, nehaš tuširat ... ali pa, če si že črtal toplotno izolacijo, črtaj iz bajte še kopalnico in klet. Potem pa radona najbrž v bajti res ne bo veliko.

BTW, v Amerki, kjer je itak vse popisano, imajo večinoma same lesene hiše, pa kljub temu 22.000 ljudi letno umre od pljučnega raka, ki ga povzroči radon. Ker radon ne uide skozi lesne pore kot zrak, njegova molekula je približno 8 krat večja kot molekula kisika ali dušika in je kinetično posledično mega manj aktivna, tudi gostota je več kot 7 krat večja od gostote zraka. Toliko ima fizika povedat o radonu, naturščiki se pa kar slepite da ga v lesenih bajtah ni.
Debata je prerasla v obračunavanje.
To pa ni namen foruma. Ali pa?


Edin kompeteneten sogovornik je SIMON.
Lepo je pokazal sliko svoje hiše. Sj to ni vazno.
Ampak neko simbolično dejanje pa je.

Drugače pa opazam, da marsikdo pretirava. Prevečkrat nasede na
"BUCE" od raznih dobaviteljev.
In kar je najhujše. Niti priblizno ne zna pogledati na zadevo neodvisno.
Ne zna argumentirano pisati odgovorov. Pa se marsikaj bi se znalo dodati.


Prosil bi vse, da povečajo nivo komunikacije.

Klavir, cimprej postavi hisko in uzivaj v njej.
aleks Napisal:
klavir Napisal:
aleks Napisal:Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.
Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

To je pa spet buča, klavir. Radon ne pride iz zidanega zidu, ampak iz kletnih prostorov ali izpod talne plošče in kopalnice. Radon je topen v vodi, tistega iz podtalnice se tudi v Honki ne znebiš. Razen če se, naturščik, za kakršnega se imaš, nehaš tuširat ... ali pa, če si že črtal toplotno izolacijo, črtaj iz bajte še kopalnico in klet. Potem pa radona najbrž v bajti res ne bo.
Najbrž si premlad pa ne veš, da se je pred 30 leti na debelo zidalo z opeko iz elektrofilterskega pepela iz šoštanjske termoelektrarne. Ta opeka je dobro izolativna pa tudi radon spušča. To, kar si napisal pa ne presega dovoljenih mej sevanja. V zaprtih prostorih pa ta radon nima kam. Zato moraš prostore zračiti.
Upam tudi, da se da tudi bolj kulturno izražati in ne uporabljaj vsenapovprek tvojih "buč". Razen, če imaš premajhen besedni zaklad.
Beton je za pridne, les za pametne.
mrombi Napisal:Drugače pa opazam, da marsikdo pretirava. Prevečkrat nasede na
"BUCE" od raznih dobaviteljev.
In kar je najhujše. Niti priblizno ne zna pogledati na zadevo neodvisno.
Ne zna argumentirano pisati odgovorov. Pa se marsikaj bi se znalo dodati.
Tule si prebral moje misli. Enostavno ne vemo kakšna je razlika med našim lesom in polarnim lesom. Mišljen je bor. Razlika mora biti v notranji strukturi. To so vprašanja za biologe in gozdarske inženirje. Včasih pride k meni na obisk gozdarski inženir. Povprašal ga bom. Začel sem razmišljati o tozadevni litelaturi. Tudi o tem bom povprašal inženirja. Nimam potrebnega znanja, kolikor vidim , tudi drugi ne, ampak samo na debelo opletajo z neko splošno fiziko, tule gre pa za problem razlike med navadnim in polarnim lesom. S tem se gradi hiše, ne s kakšnim našim ali, recimo, tropskim. Tropski je dober za ladje in z njim se jih tudi največ zgradi.
Če kaj ne vem, poiščem ustrezno knjigo in se iz nje poučim. Glede tega pa ne najdem nič ustreznega. Brskal sem že po netu, nisem pa nič našel.
Klafanje na pamet se mi zdi brez zveze. Treba se bo le kaj naučiti.
Beton je za pridne, les za pametne.
klavir Napisal:
mrombi Napisal:Drugače pa opazam, da marsikdo pretirava. Prevečkrat nasede na
"BUCE" od raznih dobaviteljev.
In kar je najhujše. Niti priblizno ne zna pogledati na zadevo neodvisno.
Ne zna argumentirano pisati odgovorov. Pa se marsikaj bi se znalo dodati.
Tule si prebral moje misli. Enostavno ne vemo kakšna je razlika med našim lesom in polarnim lesom. Mišljen je bor. Razlika mora biti v notranji strukturi. To so vprašanja za biologe in gozdarske inženirje. Včasih pride k meni na obisk gozdarski inženir. Povprašal ga bom. Začel sem razmišljati o tozadevni litelaturi. Tudi o tem bom povprašal inženirja. Nimam potrebnega znanja, kolikor vidim , tudi drugi ne, ampak samo na debelo opletajo z neko splošno fiziko, tule gre pa za problem razlike med navadnim in polarnim lesom. S tem se gradi hiše, ne s kakšnim našim ali, recimo, tropskim. Tropski je dober za ladje in z njim se jih tudi največ zgradi.
Če kaj ne vem, poiščem ustrezno knjigo in se iz nje poučim. Glede tega pa ne najdem nič ustreznega. Brskal sem že po netu, nisem pa nič našel.
Klafanje na pamet se mi zdi brez zveze. Treba se bo le kaj naučiti.

Eno klanfo na pamet bom pristavil še jaz. Do poletja bom postavil stanovanjsko brunarico. Menim, da je za vzdržljivost-dolgotrajnost lesa pomembno kje je les rasel in kje bo ostal, ko bo posekan. Seveda imam v mislih zgolj les, ki je izpostavljen vsakodnevnim zunanjim vplivom. S tega stališča (in tudi cenovnega) sem se odločil za domač les. Severnjaški les vendarle ni vajen poletne pripeke, ki se zna pri nas zgodit. Na dolgi rok je moč pričakovati slabšo odpornost na našo klimo v primerjavi z slovensko smreko. Kar se pa izolativnosti tiče pa verjamem, da šteje samo izolacija, ki jo dodaš k bruni. Razlika med izolativnostjo posabeznih vrst lesa je gotovo zanemarljiva. Ja, vsak pač svoje hvali, kot je že bilo povedano.
bolje slabo na svojem, kot dobro na tujem
<!-- m --><a class="postlink" href="http://gallery.me.com/bopsi#100040">http://gallery.me.com/bopsi#100040</a><!-- m -->
klavir Napisal:
mrombi Napisal:Drugače pa opazam, da marsikdo pretirava. Prevečkrat nasede na
"BUCE" od raznih dobaviteljev.
In kar je najhujše. Niti priblizno ne zna pogledati na zadevo neodvisno.
Ne zna argumentirano pisati odgovorov. Pa se marsikaj bi se znalo dodati.
Tule si prebral moje misli. Enostavno ne vemo kakšna je razlika med našim lesom in polarnim lesom. Mišljen je bor. Razlika mora biti v notranji strukturi. To so vprašanja za biologe in gozdarske inženirje. Včasih pride k meni na obisk gozdarski inženir. Povprašal ga bom. Začel sem razmišljati o tozadevni litelaturi. Tudi o tem bom povprašal inženirja. Nimam potrebnega znanja, kolikor vidim , tudi drugi ne, ampak samo na debelo opletajo z neko splošno fiziko, tule gre pa za problem razlike med navadnim in polarnim lesom. S tem se gradi hiše, ne s kakšnim našim ali, recimo, tropskim. Tropski je dober za ladje in z njim se jih tudi največ zgradi.
Če kaj ne vem, poiščem ustrezno knjigo in se iz nje poučim. Glede tega pa ne najdem nič ustreznega. Brskal sem že po netu, nisem pa nič našel.
Klafanje na pamet se mi zdi brez zveze. Treba se bo le kaj naučiti.


Samo, ce smo realni KLAVIR. Marsikje "serješ klamfe". Zdej pa mi povej v cem je razlika med "polarnim borom", gorensko "smreko" in belokranjskim "hrastom"? Bistvena ali pa tudi ne. To je stvar pogleda.

V tem trenutku sem gradijo stavbe z dobro izolacijo? Zakaj le? Samo poglej ceno fosilnih goriv... temu pa vse ostalo sledi.

Kot graditelj lesene stavbe sem upošteval določene stavri znane ze stoletja in dodal marsikaj kar pa mogoče pred leti ni blo vazno.

Hecmo mi pa je, da tukaj nekaj ljudi trdi , da če pa kupijo "honko" pa je tist les "super kaj vem", za ta les pa ne velja fizikalna zakonitost. Pa ne pisat pravljice tukaj. In si delat sramoto s takim pisanjem. Imam obcutek, da je nekaj uporabnikov, ki so zgubili stik z realnostjo. Zal. Ne bom pisal imen, ampak hitro razbere.

Kolko vam plačuje Franconi, za tako zagretost in pisanje raznih floskul.

Glede podatkov o polarnem boru in "super lastnostih" pa ni literature, ker je to samo neka FAMA. Žal.

Naj živijo prodajalci MEGLE.
klavir Napisal:
mrombi Napisal:Drugače pa opazam, da marsikdo pretirava. Prevečkrat nasede na
"BUCE" od raznih dobaviteljev.
In kar je najhujše. Niti priblizno ne zna pogledati na zadevo neodvisno.
Ne zna argumentirano pisati odgovorov. Pa se marsikaj bi se znalo dodati.
Tule si prebral moje misli. Enostavno ne vemo kakšna je razlika med našim lesom in polarnim lesom. Mišljen je bor. Razlika mora biti v notranji strukturi. To so vprašanja za biologe in gozdarske inženirje. Včasih pride k meni na obisk gozdarski inženir. Povprašal ga bom. Začel sem razmišljati o tozadevni litelaturi. Tudi o tem bom povprašal inženirja. Nimam potrebnega znanja, kolikor vidim , tudi drugi ne, ampak samo na debelo opletajo z neko splošno fiziko, tule gre pa za problem razlike med navadnim in polarnim lesom. S tem se gradi hiše, ne s kakšnim našim ali, recimo, tropskim. Tropski je dober za ladje in z njim se jih tudi največ zgradi.
Če kaj ne vem, poiščem ustrezno knjigo in se iz nje poučim. Glede tega pa ne najdem nič ustreznega. Brskal sem že po netu, nisem pa nič našel.
Klafanje na pamet se mi zdi brez zveze. Treba se bo le kaj naučiti.


Samo, ce smo realni KLAVIR. Marsikje "serješ klamfe". Zdej pa mi povej v cem je razlika med "polarnim borom", gorensko "smreko" in belokranjskim "hrastom"? Bistvena ali pa tudi ne. To je stvar pogleda.

V tem trenutku sem gradijo stavbe z dobro izolacijo? Zakaj le? Samo poglej ceno fosilnih goriv... temu pa vse ostalo sledi.

Kot graditelj lesene stavbe sem upošteval določene stavri znane ze stoletja in dodal marsikaj kar pa mogoče pred leti ni blo vazno.

Hecmo mi pa je, da tukaj nekaj ljudi trdi , da če pa kupijo "honko" pa je tist les "super kaj vem", za ta les pa ne velja fizikalna zakonitost. Pa ne pisat pravljice tukaj. In si delat sramoto s takim pisanjem. Imam obcutek, da je nekaj uporabnikov, ki so zgubili stik z realnostjo. Zal. Ne bom pisal imen, ampak hitro razbere.

Kolko vam plačuje Franconi, za tako zagretost in pisanje raznih floskul.

Glede podatkov o polarnem boru in "super lastnostih" pa ni literature, ker je to samo neka FAMA. Žal.

Naj živijo prodajalci MEGLE.
aleks Napisal:
klavir Napisal:
aleks Napisal:Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.
Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

To je pa spet buča, klavir. Radon ne pride iz zidanega zidu, ampak iz kletnih prostorov ali izpod talne plošče in kopalnice. Radon je topen v vodi, tistega iz podtalnice se tudi v Honki ne znebiš. Razen če se, naturščik, za kakršnega se imaš, nehaš tuširat ... ali pa, če si že črtal toplotno izolacijo, črtaj iz bajte še kopalnico in klet. Potem pa radona najbrž v bajti res ne bo veliko.

BTW, v Amerki, kjer je itak vse popisano, imajo večinoma same lesene hiše, pa kljub temu 22.000 ljudi letno umre od pljučnega raka, ki ga povzroči radon. Ker radon ne uide skozi lesne pore kot zrak, njegova molekula je približno 8 krat večja kot molekula kisika ali dušika in je kinetično posledično mega manj aktivna, tudi gostota je več kot 7 krat večja od gostote zraka. Toliko ima fizika povedat o radonu, naturščiki se pa kar slepite da ga v lesenih bajtah ni.
Molekula? No, recimo, da je to "tipkarska" napaka!
Beton je za pridne, les za pametne.
@mrombi: drevo, ki počasneje raste im abolj stisnjene letnice in je trši in gostejši.
Tako so mene podučili (pa ne pri Fincih), da so drevesa s severa trša od južnih, ker imajo slabše pogoje za rast zaradi daljših zim.
Posebnost finskih borov je tudi v smoli s katero je les prepojen in tudi sam sem že primerjal recimo Smreko in Honko "na otip". Primerjave ni.
Ali to vpliva tudi na boljšo izolacijo pa ne vem.
Naj ponovim še to, da se nisem odločil za Honko, ker me Franconi očitno ni resno jemal.

Ne vem pa, zakaj takšne svete vojne izvajati vsi tisti, ki nasprotujete brunaricam? Ljubitelji brunaric vemo, zakaj smo se odločili zanje.
Pustite nas v miru, saj bo nas zeblo, ne vas ;-)
Ponavljam pa, da vas bom z veseljem povabil na obisk v najhujšem mrazu, pa bomo skupaj zapisnik napisali ;-)
aleks Napisal:
klavir Napisal:
aleks Napisal:Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.
Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

To je pa spet buča, klavir. Radon ne pride iz zidanega zidu, ampak iz kletnih prostorov ali izpod talne plošče in kopalnice. Radon je topen v vodi, tistega iz podtalnice se tudi v Honki ne znebiš. Razen če se, naturščik, za kakršnega se imaš, nehaš tuširat ... ali pa, če si že črtal toplotno izolacijo, črtaj iz bajte še kopalnico in klet. Potem pa radona najbrž v bajti res ne bo veliko.

BTW, v Amerki, kjer je itak vse popisano, imajo večinoma same lesene hiše, pa kljub temu 22.000 ljudi letno umre od pljučnega raka, ki ga povzroči radon. Ker radon ne uide skozi lesne pore kot zrak, njegova molekula je približno 8 krat večja kot molekula kisika ali dušika in je kinetično posledično mega manj aktivna, tudi gostota je več kot 7 krat večja od gostote zraka. Toliko ima fizika povedat o radonu, naturščiki se pa kar slepite da ga v lesenih bajtah ni.
Glede radona si pisal na pamet, ker se ne zavedaš, da tudi ti pišeš "buče". Pravilno ugotavljaš, da radon prihaja iz tal. Posebno veliko ga je v granitnih kameninah, ker vsebujejo več urana kot druge kamenine. Zato se zadržuje predvsem v kleteh zgradb. Je pa radon tudi v vseh izdelkih iz gline, cementa in gipsa. Posebno veliko ga je v opekah iz elektrofilterskega pepela. Tako grajenih hiš je v Sloveniji veliko, med drugimi tudi moja. Že pred mnogimi leti sem dal izmeriti prisotnost radona v hiši pa stanje ni zaskrbljujoče. Radon v vodi ni topen, ga pa najdeš tudi v nekaterih mineralnih vodah, kjer pa zna biti zdravilen. O molekulah in atomih pa raje ne bi, ker so osnova fizike in kemije in bi kot pišoči človek to moral vedeti in znati na izust.
Predno kaj napišeš, se o tem pouči, predvsem pa ne žali drugih in, prosim, piši strpno in kulturno, ker tudi drugi še kaj vemo.
Beton je za pridne, les za pametne.
klavir Napisal:
aleks Napisal:
klavir Napisal:
aleks Napisal:Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.
Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

To je pa spet buča, klavir. Radon ne pride iz zidanega zidu, ampak iz kletnih prostorov ali izpod talne plošče in kopalnice. Radon je topen v vodi, tistega iz podtalnice se tudi v Honki ne znebiš. Razen če se, naturščik, za kakršnega se imaš, nehaš tuširat ... ali pa, če si že črtal toplotno izolacijo, črtaj iz bajte še kopalnico in klet. Potem pa radona najbrž v bajti res ne bo veliko.

BTW, v Amerki, kjer je itak vse popisano, imajo večinoma same lesene hiše, pa kljub temu 22.000 ljudi letno umre od pljučnega raka, ki ga povzroči radon. Ker radon ne uide skozi lesne pore kot zrak, njegova molekula je približno 8 krat večja kot molekula kisika ali dušika in je kinetično posledično mega manj aktivna, tudi gostota je več kot 7 krat večja od gostote zraka. Toliko ima fizika povedat o radonu, naturščiki se pa kar slepite da ga v lesenih bajtah ni.
Glede radona si pisal na pamet, ker se ne zavedaš, da tudi ti pišeš "buče". Pravilno ugotavljaš, da radon prihaja iz tal. Posebno veliko ga je v granitnih kameninah, ker vsebujejo več urana kot druge kamenine. Zato se zadržuje predvsem v kleteh zgradb. Je pa radon tudi v vseh izdelkih iz gline, cementa in gipsa. Posebno veliko ga je v opekah iz elektrofilterskega pepela. Tako grajenih hiš je v Sloveniji veliko, med drugimi tudi moja. Že pred mnogimi leti sem dal izmeriti prisotnost radona v hiši pa stanje ni zaskrbljujoče. Radon v vodi ni topen, ga pa najdeš tudi v nekaterih mineralnih vodah, kjer pa zna biti zdravilen. Še najmanj radona pa seva les in lesne konstrukcije. Zato so leseni objekti zelo uporabni za zdravo življenje. Sevanju radona s tal se izognemo z nasutjem debelejšega gramoza pod betonsko ploščo. Seveda predno se lotimo betoniranja. O molekulah in atomih pa raje ne bi, ker so osnova fizike in kemije in bi kot pišoči človek to moral vedeti in znati na izust.
Predno kaj napišeš, se o tem pouči, predvsem pa ne žali drugih in, prosim, piši strpno in kulturno, ker tudi drugi še kaj vemo.
Beton je za pridne, les za pametne.
medo9 Napisal:@mrombi: drevo, ki počasneje raste im abolj stisnjene letnice in je trši in gostejši.
Tako so mene podučili (pa ne pri Fincih), da so drevesa s severa trša od južnih, ker imajo slabše pogoje za rast zaradi daljših zim.
Posebnost finskih borov je tudi v smoli s katero je les prepojen in tudi sam sem že primerjal recimo Smreko in Honko "na otip". Primerjave ni.
Ali to vpliva tudi na boljšo izolacijo pa ne vem.
Naj ponovim še to, da se nisem odločil za Honko, ker me Franconi očitno ni resno jemal.

Ne vem pa, zakaj takšne svete vojne izvajati vsi tisti, ki nasprotujete brunaricam? Ljubitelji brunaric vemo, zakaj smo se odločili zanje.
Pustite nas v miru, saj bo nas zeblo, ne vas ;-)
Ponavljam pa, da vas bom z veseljem povabil na obisk v najhujšem mrazu, pa bomo skupaj zapisnik napisali ;-)


Jaz naprotujem? Gradim jo. Samo mi ni jasno zakaj se pojavlajo določene trditve. Zaradi neznanja, nerazgledanosti? Zaradi kaj vem česa?

Glede povabila, pa seveda ne pozabit!! Te držim za besedo....
V najhujšem mrazu boš moral ornk nalagat drva. S to razliko, da jim bom jaz 4 x manj. (Ne bom imel drv, ampak TČ pa pustimo simboliko).
1 ... 13 14 15 16 17 ... 192 Pojdi na stran 
Iskanje po temi