[moj dom]

lastniki brunaric,
boste imeli zunaj hiške v naravnih barvah ali si boste drznili in ji po finsko pobarvali?
:?:
Še nisem zasledila barvne pri nas. Pozna kdo kje kakšno barvno postavljeno?

Pohištvo- lahko narediš total moderno ali total rustikalno. Meni osebno pač ni všeč, če daš delat enmu mizarju neke kose pohištva popolnoma v kmečkem-domačem stilu, ampak če je že masiven les, mora biti pravi dizajn in pravo drevo-breza npr.

Kakšni stili so pa všeč vam?

[medo9]

Finnbar 210mm okrogle brune: po mojih informacijah to gre skozi.

Glede barve: midva bova obdržala naravno barvo lesa.

[klavir]

Za stanovanjsko brunarico so priporočena bruna debeline 210mm, za vikend so lahko tanjša.
Bruna debeline 210mm imajo koeficient prehoda toplote 0,6W/m2K. Celotna površina obodnih sten (300m2 s tlorisno površino 100m2) ne sme preseči 0,385W/m2K.
Vir: Honkarakenne

[mrombi]

Za stanovanjsko brunarico so priporočena bruna debeline 210mm, za vikend so lahko tanjša.
Bruna debeline 210mm imajo koeficient prehoda toplote 0,6W/m2K. Celotna površina obodnih sten (300m2 s tlorisno površino 100m2) ne sme preseči 0,385W/m2K.
Vir: Honkarakenne

Hm, kako pa se poveča izolativnost. Če je za m2 0,6 , kako je potem za celo stavbo toliko manj? hock: hock:


Bom sedaj naredil preračun za okrogla bruna debeline 21 cm.

Če vzamemo primer brun , ki je spodnji sliki.

SLIKO SEM ODSTRANIL.

In ga ustrezno matematično pretvorimo v debelino 21 cm.
Potem je matematična višina bruna 16,8. cm
Najmanša debelina po sirina pa je 12,4 cm.
To bruno ima površino 311,71 cm2
Iz tega sledi da je povprečna debelina 18,55 cm.


Če vzamemo da je lamba 0,12 (optimistična vrednost za les) potem pride k=0.64.
Če vzamemo da je lamba 0,14 (realna vrednost za les) potem pride k=0.75.
Te vrednosti vlejajo za idealen matemačni primer.


Realna vrednost je večja zaradi razpok v lesu, zaradi stikov in tudi oblike spojev.

[klavir]

Mrombi!

Prav zares te bom povabil v hišo, da boš na lastni koži občutil tako hišo.
Čez dve uri grem na Zaplano pogledat vseljeno honko. Govoril sem že s kar lepim številom ljudi, ki imajo take hiše. Vsak pravi, da je to čisto nekaj drugega, kot zidana hiša.
Poleg tega pa ne pozabi, da je to zelo gosto raščen les, ki se ga z našim sploh ne da primerjati.

Hm, kako pa se poveča izolativnost. Če je za m2 0,6 , kako je potem za celo stavbo toliko manj?

Nekaj sem že pisal o tem pa sem dobil posmehljive odgovore "strokovnjakov". Upoštevati moraš maso hiše. In, seveda, les, ki ima popolnoma svoje fizikalne lastnosti, ker je zelo gosto raščen.

[klavir]

nehajte no

glede slo standardov za 19cm morš v PGDju dodat izolacijo (zunaj/notr)....

če bo nas zeblo ne vem zakaj se mrombi sekira (in podobni)....

Klavir ne se dat provocirat, bo zračunal (pa še sam ne ve kakšne predpostavke so pr tem programu ).....

Tudi sam imam v PGD in za gradbeno dovoljenje (za formo) vnešeno izolacijo. To zahtevajo naši predpisi. Verjetno bi moral - zaradi predpisov - v PGD tudi vnesti izolacijo, če bi (samo za primer) gradil hišo iz enega metra debelih stiropornih plošč.
Garantiram pa, da v honki nikogar ne zebe in to ob zelo majhni porabi kurjave.

[Pistrix]

Ker je izolativnost podana na enoto površine, je povprečno izolativnost za celo hišo možno znižati z zelo dobro izolativnostjo strehe recimo... Al pa oken.

Hm, kako pa se poveča izolativnost. Če je za m2 0,6 , kako je potem za celo stavbo toliko manj? hock: hock:

[mrombi]

Mrombi!

Prav zares te bom povabil v hišo, da boš na lastni koži občutil tako hišo.
Čez dve uri grem na Zaplano pogledat vseljeno honko. Govoril sem že s kar lepim številom ljudi, ki imajo take hiše. Vsak pravi, da je to čisto nekaj drugega, kot zidana hiša.
Poleg tega pa ne pozabi, da je to zelo gosto raščen les, ki se ga z našim sploh ne da primerjati.

Hm, kako pa se poveča izolativnost. Če je za m2 0,6 , kako je potem za celo stavbo toliko manj?

Nekaj sem že pisal o tem pa sem dobil posmehljive odgovore "strokovnjakov". Upoštevati moraš maso hiše. In, seveda, les, ki ima popolnoma svoje fizikalne lastnosti, ker je zelo gosto raščen.

Da se razumemo. Tukaj teče debata o raznih zadevah. Jaz sem pač vzel kalkulator, acad in zrisal steno. Preračunal podatke in dobil številke.

No, ravno to pa mene tudi zanima. Pa še dosedaj nisem dobil odgovora.
Vsaj ne razumljivega. KLAVIR malo to pojasni....

nehajte no

glede slo standardov za 19cm morš v PGDju dodat izolacijo (zunaj/notr)....

če bo nas zeblo ne vem zakaj se mrombi sekira (in podobni)....

Klavir ne se dat provocirat, bo zračunal (pa še sam ne ve kakšne predpostavke so pr tem programu ).....

Sekiram se ne. Rad pa opozorim na kake nejasnosti.
No pa mi potem povej....
Recimo , če vzamem moj primer:
10 cm smrekovega lesa (izolacijo zanekrat pustimo).
Površina sten je 130 m2 (okna so svoja zgodba). Koliko so toplotne izgube pri notranji temperaturi 20 C in zunanji temperaturi -15 C.
Kakšno energijo moram dovajat da vzdržujem notranjo temperaturo pri tako površini stene? Koliko W?

Ker je izolativnost podana na enoto površine, je povprečno izolativnost za celo hišo možno znižati z zelo dobro izolativnostjo strehe recimo... Al pa oken.

Hm, kako pa se poveča izolativnost. Če je za m2 0,6 , kako je potem za celo stavbo toliko manj? hock: hock:

OK, samo najboljša okna imajo tam nekje k=0.5 (cena je skor taka kot da so iz zlata). Neki solidno troslojno okno pa ima k=0.9. Pri k=0.9 pa ne izboljšujemo povprečno izolativnost.

[Muzkontar]

Poleg tega pa ne pozabi, da je to zelo gosto raščen les, ki se ga z našim sploh ne da primerjati.

Nekaj sem že pisal o tem pa sem dobil posmehljive odgovore "strokovnjakov". Upoštevati moraš maso hiše. In, seveda, les, ki ima popolnoma svoje fizikalne lastnosti, ker je zelo gosto raščen.

Spoštovani klavir,

les za honke nima nič kaj bolj 'svojih' fizikalnih lastnosti. Še malo, pa bomo spet prišli do kake fizikalne buče.

Strinjam se, da se lokacija rasti pozna na nekaterih lasnostih, ampak to zdaj nima abnormalnega vpliva na karakteristike (glede na npr. slovenski les).

Če je les gosto raščen (ima veliko letnic na enoto dolžine; tak ima tudi večjo maso na enoto volumna=gostoto), potem kvečjemu bolje prevaja toploto kot les nižje gostote.

Mimogrede, toplotna prevodnost lesa je odvisna tudi od smeri širjenja toplote glede na smer lesnih vlaken. Les bolje prevaja toploto v vzdolžni smeri kot v precni glede na lesna vlakna.

LP!

[aleks]

Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.

[klez]

Tale debata je pa res zanimiva. Honka najbrž res ni več po evropskih energetskih standardih. Je pa masivna lesena hiša brez dodatne izolacije nekaj tako posebnega in ekološko prijaznega, da si zasluži veliko pozornosti. Za tistega, ki mu seveda življenje v taki hiši tudi pomeni neko posebno zadovoljstvo. Sam sicer nisem navdušen nad lesenimi hišami v mestih in po nižinah v Sloveniji. Take hiše so bolj za v hribe. Mogoče bom enkrat imel leseno hiško za vikend na dobrih 800 metrih (gradbeno dovoljenje že imam), vendar so se zadeve zavrtele tako, da bo vse skupaj počakalo in bomo prej imeli klasično zidano hišo v dolini.

Glede standardov pa: Možno je tudi narediti še bolj debelo steno (recimo 25cm), dvojno steno z vmesno izolacijo iz celuloznih materialov itd. Seveda je vse precej drago. Gotovo pa bodo v prihodnosti standardi šli v smer zniževanja vplivov na okolje celotne zgradbe v celi življenjski dobi (LCA). Tu se lahko pokaže prednost lesa. Sodobne raziskave se pri ogrevanju in hlajenju stavb osredotočajo na eksergijsko analizo, kjer se ne vrednoti le porebljena energija, ampak tudi kvaliteta te energije (ki naj bo za ta namen čim nižja - nizkotemp.ogrevanje in visokotem.hlajenje). Upoštevati bi bilo tudi treba, da bo rasel pomen učinkovitega hlajenje napram ogrevanju. Spomnimo se samo zadnjih zim, koliko manj je bilo porabe energije za ogrevanje. Pa tudi tega, da lahko z odlično izolacijo strehe močno izboljšamo celovito toplotno bilanco stavbe še ni nihče komentiral. Če malo ugibam: 25cm lesene stene bo po moje zadoščalo minimalnim standardom energetske ali kake bolj celovito ocenjene učinkovitosti stavb še za več desetletij.

Pa še to: Po vsakih racionalnih predpisih bi recimo pasivno in aktivno izkoriščanje OVE (sonce, veter, geotermalna) moralo izboljšati celovito izkaznico energetske (eksergetske, okoljske) učinkovitosti stavbe.

[klavir]

Včeraj sem bil skoraj dve uri na obisku pri nekom, ki ima honko. To zimo je pokuril dobre 3 metre drv. To je vsa kurjava. Ima slabšo lego kot moja sedajšnja hiša. Sam sem pokuril slabih 5 metrov drv in kakšnih 500 litrov plina. Hiša je izolirana, na zelo osončeni in zatišni legi. Način kurjenja je pri obeh podoben: lončene peči. V honki ni centralne kurjave, v moji hiši jo vklopim le v najhujšem mrazu.
V honki mi je takoj "padel v uho" zelo zadušen zvok pogovora v prostoru. Zunanjega ropota je slišati mnogo manj kot v moji hiši, čeprav imata obe hiši zelo primerljive pogoje okolja.
O ostalem bom poročal, ko bom sam živel v honki.
Tole pišem predvsem za tiste, ki se pripravljajo na "zidavo" montažne brunarice, saj je za ostale vse kot bob ob steno.

[klavir]

Tako je triplat, nova klavirjeva fizikalna buča ... težji materijal je bolj izolativen ... Dokaz, da Honka ni več po evropskih energetskih standardih je pa to, da je potrebno vnesti dodatno izolacijo v načrte.
Če bi že gledali kateri les je bolj izolativen, bi morali brunarice delati iz topolovih hlodov.

Pomiri se, dečko. Življenje je preveč dragoceno, zato bom sam izkoristil še manšji preostanek za prebivanje v brunarici in vem, da mi ne bo žal. Tam zagotovo ne bo kancerogenega plina radona, ki se nabira v zidanih hišah in jih je zaradi tega nujno potrebno dobro zračiti.

[medo9]

Jaz sem že večkrat napisal, da se na te stvari ne spoznam.
Po logiki stvari pa nekako ne verjamem, da so finski 100letni bori enakovredni slovenski smreki.
In tako kot klavir, se tudi jaz veselim bivanja v leseni hiši iz okroglih brun.
Za kaje mi pa mar ni ;-)

[klavir]

Jaz sem že večkrat napisal, da se na te stvari ne spoznam.
Po logiki stvari pa nekako ne verjamem, da so finski 100letni bori enakovredni slovenski smreki.
In tako kot klavir, se tudi jaz veselim bivanja v leseni hiši iz okroglih brun.
Za kaje mi pa mar ni ;-)

Tudi sam se ne spoznam preveč dobro. Ravnam intuitivno. Najdejo pa se "strokovnjaki", ki so vso fizikalno znanje pobrali iz računalniških programov, osnovnošolske fizike pa v praktičnem življenju ne znajo uporabljati. Recimo pri vožnji z avtom: centrifugalna in centripetalna sila.