[Tone]

Na prvi teoretični pogled, je za kaj takega potrebno čim daljše delovanje, se pravi vzhodno-zahodna postavitev, vključno v vertikalno bifacialni izvedbi.

Drugi teoretični pogled da vedeti, da inverter, kot najdražji del investicije, zahteva krepki over paneling, recimo 1700W panelov na 600W balkonski inverter, kar bi moral preživeti vsak inverter, če odmislimo dolgotrajno pregrevanje.

Glede inverterja so 4 opcije, balkonski, s senzorjem, ki preprečuje vračanje v omrežje, Growat varianta in hibridni, torej z baterijo.
Jst trenutno razmišljam o balkonskem, s štirimi ~400W paneli, 2V, 2Z-ahod. Glede inverterja Hoymiles HMS-600, 
TSUN TSOL-MS600 z WiFi, ali morda celo ceneni GMI600, ki bi mu uredil hlajenje.

Do par dni nazaj je bila kriza kam na strehi s paneli in kako jih dobiti tja gor. Streha je stara, brez sekundarne kritine. Zašajnalo se mi je transportiranje s škripcem po lesenih tračnicah in lojtri, hiša ima kap <4m, ter postavitev panelov na 1m strehe nad frčadnima strehama, torej da lahko stojim na frčadi in jih pomijem. Za vsak panel bi odstranil dve, morda 4 vertikalne vrste opeke, kjer bi bila vertikalna nosilca za ležeč panel širine ~110cm, ki bi bil nekaj malega nad opeko (brez obrobe), voda bi se pa odcejala na frčadno streho. 2 × 0,5m obrobe bi bilo samo na zgornjem robu panela, da odvede vodo iz slemenjakov in jih nosi.

Ali še kdo razmišlja o podobnem projektu, rabil bi čim več brihtneh za nasvete in delovno silo za transport panelov po strehi. Če koga najameš, se ti računica hitro sfiži, moj cilj je pa RoI največ 3 leta.

Da bi balkonsko elektrarno pravilno dimenzioniral, in naredil oceno RoI-ja, sem klasificiral dnevno (od 6h do 20h) porabo (na dveh fazah, ki ju mislim združiti) po moči.
Sobotni rezultati:
0-100W      10Wh
100-200W  668Wh
200-300W 1382Wh
300-500W  321Wh
500-1kW 162Wh
>1kW 2820Wh

Elektrarna, ki bi v vsem tem času delovala s 500W (dva 400W panela na vzhodni strehi, 2 na zahodni), bi nadomestila 3,385kWh, oziroma 63% celokupne dnevne porabe, ki je bila 5,36kWh.
Prva ugotovitev, že 300W inverter bi naredil glavnino posla.

[Tone]

Pozabil na problematiko panelov, rabil bi take, ki imajo čim večji izplen pri oblačnem vremenu. Bifacialne extra hvalijo, samo to velja, če dobijo energijo na spodnjo stran, tega pa na strehi ni.
Kakšne so sploh razlike med paneli, ima smisel iskati podatke.... Najbolje bi bilo testirati, najti prodajalca, ki jih ima na dvorišču, magari če samo kratek stik in OS pomerim.

Aja, prednost opisane postavitve panelov je, da imaš priključne štatlice dostopne iz podstrehe, in da ti ostanejo cegli Glede segrevanja panela pa ne vem. Glede na luknje v strehi bo pod paneli ziher več prepiha, ko bo pihalo.

Potem je pa tu še spremljanje proizvodnje in viškov, je Smart life zadosti? I just found this on AliExpress: 
€14,57 | Smart Life WIFI Energy Meter Current Sensor Statistician for Electrical Lighting Solar KWH Monitor 100-240V
https://a.aliexpress.com/_EJXKqcW

[elektron11]

Kje si pa gledal, da bi kupil panele in razsmernik, podaš povezavo?
Tudi mene tole mika, če bi se res povrnilo po 3 letih.
Kako pa bo inverter, ki je 800W zdržal 1600W panelov?
Ali se jih potem to veže vzporedno gor ali kako, da se ohrani maksimalno napetost, ki jo premore razsmernik?

Kaj pa močnejši razsmernik, ki bi v omrežje oddajal največ 800W, če pa je v hiši še dovolj porabe pa bi se to porabljalo v hiši. kako se to limitira?

[Tone]

Kje in kaj bi kupil še ne vem.

MPPT regulatorji imajo omejitev moči in če jim daš več kot je navedeno, enostavno znižajo tok in moč pade. To je teorija potrjena v praksi, problem je, da inverter čez dan ure dela na maximumu, kar mu skrajša žd, zato ga je treba hladiti.
Panele se zveže vzporedni, tista na soncu imata zaradi večje moči višjo napetost, zaradi višje temperature pa nižjo, tako da je vzporedna vezava z in v panelov čisto sprejemljiva.

---

Dodatni razlog za ta projekt, je filanje akumulatorjev za razsmernik, ko za dneve zmanjka štroma. Imam 1500W razsmernik in cca 150Ah akujev. Fazi bi moral združiti tudi zaradi tega.
In tu smo spet pri problemu kateri MPPT regulator polnjenja, Velog ima 20A Srne solar, deklarirano lahko daš močnejši panel. S 1600W bi tudi v dežju pogosto dobil vsaj 10A. Ali pa Epever 40A, UI mi pravi, da so ga uporabniki testirali s 1600W panelov, cena 98€.
https://soncnelektrarne.si/izdelek/mppt-...12-24-40a/

[Tone]

[b]Iz nemškega bloga.[/b]
[b]Ponujajo razsmernik TSUN TSOL-MS2000[/b] . Ta ponuja zmanjšano [b]nazivno izhodno moč 800 vatov[/b] in najvišjo učinkovitost 96,7 %. Ima štiri sončne vhode, vsak s svojim sledilnikom MPP, kar omogoča individualno poravnavo vsakega modula. Vsak sončni vhod lahko absorbira največ 550 vatov.
Edinstvena [b]prodajna prednost razsmernika TSUN[/b] je, da pri dušenju na 800 vatov ne duši vsakega vhoda posebej , temveč vedno [b]skupno izhodno moč[/b] . To pomeni, da lahko dva polno obremenjena sončna modula proizvedeta po 400 vatov, če sta druga dva zasenčena in ne proizvajata nobene energije.

Žal to ne velja za druge razsmernike podjetij Hoymiles, Growatt ali APsystems: tukaj je vsak vhod omejen na nek % izhodne moči.

Očitno je v Nemčiji tako razmišljujočih (overpaneling) veliko. Od lani so tam dovoljene balkonske elektrarne z  močjo 800 W, pri čemer moč sončnih modulov ne sme presegati 2000 W. Tisti, ki napajalno moč razsmernika omejijo na 600 W, lahko še vedno namestijo neomejeno moč modulov.

[thomasfr01]

Ste pomislili, po koliko letih lahko razsmernik izgubi učinkovitost ali ga bo treba zamenjati? Če je doba vračila 3 leta, dejanska življenjska doba opreme pa ni dovolj dolga, dobiček morda ne bo takšen, kot ste pričakovali.Among Us Online

[Tone]

Razsmerniki resnih poroizvajalcev ima ponavadi garancijo 12 let. Narejeni so za montažo na strehi, pod paneli. Na naši zračni podstrehi so razmere bistveno boljše.
En tak je TSUN TSOL-MS600 z WiFi-jem, v Nemčiji stane ~100€, pri nas 200.

[gusti]

Oh bože mili kakšne komplikacije za te 4 panele in računanje ROI in to. Pa se ti splača sploh ukvarjat z tem in lazit po strehi za takšno mikro zadevo? Ne me narobe razumet, sem za sončne elektrarne, tudi sam jo imam (malo večjo) ampak se mi zdi, da boš imel večji ROI, če greš sosedu 2x pokosit travo ali pa pofušat pri kakšnem delu za en vikend kot pa ti bo tole dalo ven v 10ih letih (ob predpostavki, da ti nič ne crkne vmes).

[Tone]

) Ko si v penziji in posebej če na zadevo gledaš konceptualno , postane zanimiva. Sploh če delaš nekaj, kar večina niti ne razume, država ne stimulira, in se brez subvencij povrne v dveh letih.

Sicer je pa povsem realna opcija, da iz tega nič ne bo, a mi bo težko pri srcu, na telefonu ne bo grafov izplena, pod streho ne bo novega laboratorija...

[Tone]

Da malo poživim temo, tale je doktoriral iz VZ postavitve https://blog.helmutkarger.de/balkonkraft...anleitung/

Našel sem zanimiv mikro inverter, še nič guglal. Growatt neo 800m-x

[robertsvat]

Pozdravljeni,

prosim vas za mnenje o sončnih elektrarnah:

https://1ka.arnes.si/a/ccac4c72

Anketa je osnova za diplomsko nalogo na temo "Odnos prebivalstva do postavljanja domačih fotovoltaičnih elektrarn".

Hvala!

[Tone]

Danes je bilo končno nekaj časa kar stabilne oblačnosti, da sem lahko izprobal izplen panela na strehi garaže z azimutom ~190°, elevavija 54°, 3m od tal. Kratkostični tok 30W monokristalnega panela je bil na odprti lokaciji v vodoravni legi 450mA, na strehi 400, torej ~11% zmanjšanje zaradi strme strehe. Pri polnem pravokotnem soncu ima ta panel malenkost prek 2A.
Ima me, da bi en panel dal na garažo, drugega na z streho hiše (az 287, el 43°). 2 pa na v streho (az 107°) hiše. S tem bi dobil precej enakomerno proizvodnjo preko celega dneva in zadovoljiv difuzni izplen.
Sicer pa projekt stoji, čaka na več volje, današnja meritev jo je kar nekaj prispevala.

Ali ima kdo priklopljena 2 300W inverterja, vsak na svoji fazi. Bolj ko razmišljam kako spraviti "vse" na eno fazo, bolj me vseskup mineva. Na drugi strani me je že prijelo, da bi SODO in Agenciji za energijo, javno (kot znak protesta, ker ni prenosa moči med fazami) seznanil, da bom s kondenzatorji premikal porabo med fazami. Fiksnih 8W iz Faze 1 v dveh skokih na F3, kjer je inverter in cca 40W fiksne porabe iz F2 na F3, torej 2 kondija, ter variabilnih 50 do 350W (kondiji za 50, 100 in 200W) iz F2 na F3. Težava je, kako preklapljati kondije ob minimalnem iskrenju. Ena od idej je postopni rele, ki najprej vklopi upor v serijo s kondijem, da se vklopni tok umiri, nato direkt. Samo za 200W rabim 24uF in majhen serijski upor, zato bi bilo šmelcanje prehudo.
Če bi dal triake, bi se izklopili na temenu sinusa, kondiji nafilani na temensko in napetost ns ttisku bi bil 10ms kasneje dvojna temenske, dober kV. Vklop seveda z zerokrosing optokoplerjem. Kondije bi vklapljal DIY W-meter. Preveč noro kajneda?

[Merlin1]

Dobri kondenzatorji (recimo Kema), kontaktorji..... te stanejo skoraj toliko kot dodaten inverter. ....

[Tone]

Dobri kondenzatorji (recimo Kema), kontaktorji..... te stanejo skoraj toliko kot dodaten inverter. ....

Pri balkonski izvedbi - brez dovoljenj, imaš lahko samo en inverter oziroma 600W. Misliš, da bi dal 2 inverterja, zero export? Samo na iste panele to, zaradi MPPT ne bo šlo najbolje skupaj.

[Tone]

Danes ob 9h prosojna megla, sonce že dela izrazite sence, panel na južni strehi garaže, z naklonom 54°, je še v senci hiše, a vseeno daje pol toka napram pravokotni legi panela  na sonce.