12.11.2023 ob 10:45
Oj,
ker nisem našel teme z eksaktno tako situacijo, pišem tukaj. Sicer je že nekaj podobnega bilo, a tam gre za popolnoma drugačno situacijo (gretje na les).
In sicer, v cca. 30 let stari hiši, izolirani le s Thermoputzom (beri: ekvivalentno cca. 2cm stiroporja) bomo obnavljali notranje prostore in menjali stavbno pohištvo. Hiša se že greje na TČ zrak-voda, celotna letna poraba el. energije za objekt je cca. 13 MWh. Grejemo kombinirano preko talnega gretja ter radiatorjev (temperatura izhodnega voda talnega omejena na 31 stopinj), temperatura v sobi pa je v grelni sezoni konstantnih 22,5-23 °C.
Toda (!) - ravnokar nam delajo sončno elektrarno (13,6 kW), gledam pa osnutek pogodbe o samooskrbi, kjer piše, da netmetering velja za življenjsko dobo naprave za samooskrbo. Le-ta je predvidoma 25-30 let. Tudi o tem je bilo na forumu že govora, a konsenz je bil, da ne glede na vladne odločitve obstoječih pogodb najbrž ne bodo prekinjali pred iztekom življenjske dobe naprav.
Povedano drugače - naslednjih 25-30 let se bomo greli praktično zastonj, kljub zelo slabi izolaciji.
Kje je torej smiselnost investicije v fasado (cca. 250 m^2, razmišljal sem o 16cm grafitnega stiropora), če ne bom porabil niti evra manj za elektriko?
Hkrati nova fasada prinaša še dodatne nevarnosti oz. težave:
- da bo po namestitvi TČ predimenzionirana in bo v prehodnih obdobjih še več zagonov/izklopov kompresorja
- da bo kljub silikonskemu zaključnemu sloju po 10 ali več letih prišlo do napada alg, saj bo temperatura na zunanji strani blizu zunanje temperature (vlaga na fasadi)
- še večjo zrakotesnost, kar je običajno sicer plus, a glede na to, da bomo zagotovo menjali tudi okna oz. stavbno pohištvo, to pomeni skoraj obvezno vgradnjo rekuperacije (razen če bi religiozno zračili, kar zagotovo ne bomo)
- glavobol pri vgradnji špalet, saj ne želimo "tunelskega efekta", temveč izgled kakor pri novi hiši (normalna globina zunanjih polic), kar pomeni ali vgradnjo v obstoječi ometni ali celo izolacijski sloj ali pa štemanje dol obstoječega ometa, kar je Sizifovo delo
Vsled vsega tega razmišljam - sploh z ozirom na to, da mi vsi pravijo, da lahko na vsakih 25-30 let pričakuješ večji investicijski ciklus v vsaki hiši, ali sploh dodati izolacijo že zdaj ali počakati na iztek življenjske dobe sončne elektrarne?
Skupaj s centralnim sistemom rekuperacije (z dodatnim vlažilnikom, saj smo občutljivi na suh zrak) me namreč vse skupaj pride 20000€+.
Raje dam 3000€ za električno odpiranje strešnih oken pa ne rabim skrbeti za prezračevanje, v pritličju pa 2-3 lokalne rekuperatorje. Skratka, skoraj 15000€ manj.
Denar sicer je na voljo, tako da se mi ne gre za to, da bi moral šparati, a čemu bi puščal denar (oz. v tem primeru kWh) na mizi? Država (beri: elektrodistributer/dobavitelj) mi še nikoli nič ni podarila, zakaj bi jaz njim?
Kaj pa vi menite? Pozabljam še na kako stvar?
Lep pozdrav s Prlekije,
Cincač
ker nisem našel teme z eksaktno tako situacijo, pišem tukaj. Sicer je že nekaj podobnega bilo, a tam gre za popolnoma drugačno situacijo (gretje na les).
In sicer, v cca. 30 let stari hiši, izolirani le s Thermoputzom (beri: ekvivalentno cca. 2cm stiroporja) bomo obnavljali notranje prostore in menjali stavbno pohištvo. Hiša se že greje na TČ zrak-voda, celotna letna poraba el. energije za objekt je cca. 13 MWh. Grejemo kombinirano preko talnega gretja ter radiatorjev (temperatura izhodnega voda talnega omejena na 31 stopinj), temperatura v sobi pa je v grelni sezoni konstantnih 22,5-23 °C.
Toda (!) - ravnokar nam delajo sončno elektrarno (13,6 kW), gledam pa osnutek pogodbe o samooskrbi, kjer piše, da netmetering velja za življenjsko dobo naprave za samooskrbo. Le-ta je predvidoma 25-30 let. Tudi o tem je bilo na forumu že govora, a konsenz je bil, da ne glede na vladne odločitve obstoječih pogodb najbrž ne bodo prekinjali pred iztekom življenjske dobe naprav.
Povedano drugače - naslednjih 25-30 let se bomo greli praktično zastonj, kljub zelo slabi izolaciji.
Kje je torej smiselnost investicije v fasado (cca. 250 m^2, razmišljal sem o 16cm grafitnega stiropora), če ne bom porabil niti evra manj za elektriko?
Hkrati nova fasada prinaša še dodatne nevarnosti oz. težave:
- da bo po namestitvi TČ predimenzionirana in bo v prehodnih obdobjih še več zagonov/izklopov kompresorja
- da bo kljub silikonskemu zaključnemu sloju po 10 ali več letih prišlo do napada alg, saj bo temperatura na zunanji strani blizu zunanje temperature (vlaga na fasadi)
- še večjo zrakotesnost, kar je običajno sicer plus, a glede na to, da bomo zagotovo menjali tudi okna oz. stavbno pohištvo, to pomeni skoraj obvezno vgradnjo rekuperacije (razen če bi religiozno zračili, kar zagotovo ne bomo)
- glavobol pri vgradnji špalet, saj ne želimo "tunelskega efekta", temveč izgled kakor pri novi hiši (normalna globina zunanjih polic), kar pomeni ali vgradnjo v obstoječi ometni ali celo izolacijski sloj ali pa štemanje dol obstoječega ometa, kar je Sizifovo delo
Vsled vsega tega razmišljam - sploh z ozirom na to, da mi vsi pravijo, da lahko na vsakih 25-30 let pričakuješ večji investicijski ciklus v vsaki hiši, ali sploh dodati izolacijo že zdaj ali počakati na iztek življenjske dobe sončne elektrarne?
Skupaj s centralnim sistemom rekuperacije (z dodatnim vlažilnikom, saj smo občutljivi na suh zrak) me namreč vse skupaj pride 20000€+.
Raje dam 3000€ za električno odpiranje strešnih oken pa ne rabim skrbeti za prezračevanje, v pritličju pa 2-3 lokalne rekuperatorje. Skratka, skoraj 15000€ manj.
Denar sicer je na voljo, tako da se mi ne gre za to, da bi moral šparati, a čemu bi puščal denar (oz. v tem primeru kWh) na mizi? Država (beri: elektrodistributer/dobavitelj) mi še nikoli nič ni podarila, zakaj bi jaz njim?
Kaj pa vi menite? Pozabljam še na kako stvar?
Lep pozdrav s Prlekije,
Cincač


). Pa še notranje police si želimo lesene, ne več kamnite.


