[Freakylion]

Hvala za izčrpne podatke. Ali se to potem segreva s "fenom za vroč zrak" (seveda ne mislim fen za lase) ali s tistim majhnim gorilnikom (brenar).

[arbajter]

Lahko z gorilnikom. Po pameti, ne tiščat s plamenom v isto točko. Sicer ga tudi z plamenom bolj težko poškoduješ, je dokaj žilava zadeva. Greješ ga iz sredine navzven. Na vsaki strani naj bo spojka prekrita vsaj z 5 cm bužirke, da bo preostala izolacija kabla (vodnika) dobro sprijeta z lepilom bužirke. Tisti vodnik ozemljitve prej dobro očisti, preden nanj natakneš bužirko z lepilom. Ne sme biti masten, prašen, umazan od zemlje.

[enmike]

TT sistem, zascitno ozemljilo je zelezna pocinkana cev (2m), izracuna Rsk = 60ohm (pri ro=150ohm). Instalacija stara 18let.

Rad bi dodal prenapetostno zascito, kjer se terja nizji Rsk. Kaj priporocate, da se naredi?

Pa se to: trenutno je FID 0,5A. Meni se zdi to veliko in bi dal 30mA. Verjetno to na TT ne bo slo. 0,5A pri 25V (kopalnica) terja max. impedanco 50ohm. Mogoce bi bilo bolje iti na 300mA za glavni FID, potem pa KZS 30mA na kopalnico?

Hvala.

[arbajter]

Kolikor je meni znano bi vrednosti pri prenapetostnih zaščitah morale biti pod petimi ohmi. Torej najprej ureditev ozemljitev, ki zna biti povezana (ali otežena) z ureditvijo neposredne bližine hiše.
Pri izdelavi hišnega prenapetostnega varovanja pa najprej:
- v merilni elektro omarici prenapetostne zaščite že imaš ali jih nimaš?
- dolžina in presek dovodnega kabla od števca do hišnega razdelilnika je?

Je pa še nekaj - ob razelektritvah se (približno) okrog polovico prenapetosti odvede po elektro instalacijah drugo polovico po cevnih instalacijah, ki pa so v zadnjem času vse iz plastike, torej neprevodne, v škodo česa gredo je jasno. Samo opomba.

Tudi s 500mA Fid-om in KZS-om v kopalnici ne boš storil smrtnega greha.

[enmike]

- ne vem, nimam dostopa (vpogled v) omarico
- impedanca omrezja 0,4ohm
- impedanca dovoda od R-PR do R-P: 6mm2, 10m ... 0,06ohm

Saj zadeve spilajo, tako kot voznja brez pasa, ampak se bi zadevo ustimal, bi jo tako kot se jo sika. Mogoce 300mA in KZSji za kopalnico (ta ze itak je) in za ostale bolj kriticne zadeve?

[mirator]

Ker gre za TT sistem, je obvezna uporaba zaščite na diferenčni tok. Ker ugotavljaš, da imaš upornost ozemljitve 60 ohmov, ti FID 0,5 A mogoče ne bo deloval zanesljivo (čeprav izklapljajo že pri nekoliko manjšem toku od deklariranega). Predlagam, da ga vseeno zamenjaš za 0,3 A, v kopalnici pa daj KZS 0,03 A.
Po smernici je za prenapetostne odvodnike zahtevana upornost ozemljitve pod 10 ohmov.

[Freakylion]

Lep pozdrav,

Pred časom sem se v tej temi zanimal glede ozemljitve, sedaj pa sem se končno lotil sanacije. Pošiljam sliko, kako je bilo izvedeno.

Sondo bi sedaj rad premaknil nekoliko bolj naprej (kamor sem že skopal). In sicer bi na novem mestu zabil novo sondo. Z valjancem bi potem šel od nove sonde, se priklopil še na staro (verjetno ne škodi) ter vse do temelja hiše. Tam pa bi priklopil na valjanec ozemljitveno žico (ki je bila sedaj direktno do sonde). Spoj bi dal za stirodur, da bi bil na suhem.
Ali bo to pravilen postopek?

Zanima me tudi ali je lahko valjanec ter sondi cca 60-70cm pod zemljo (peskom)?
Sedaj je bilo vse skupaj cca 20cm pod zemljo (peskom). Tukaj sem večkrat prebral podobno globino. Ali je kakšen poseben razlog, da ne smeš polagati ter priklapljati globlje?

Hvala.

[mirator]

Dodatne sonde niso problem, saj izboljšajo ozemljitveno upornost. Morajo pa biti tako globoke, da pridejo v zemljo. Če so samo v pesku ali kamnitem materialu, jih je potrebno obsuti z zemljino. Valjanec, s katerim se sonde povezujejo je lahko v globini 20 cm, sicer če služi tudi kot ozemljitev mora biti vsaj 60 oz 80 cm globoko.

Spoj bakrenega vodnika in valjenca moraš narediti z namensko sponko Cu/FeZn, sicer ti lahko nastane galvanski člen in ti bo na stičnem mestu pobralo valjanec. Je pa v redu, da bo spoj na suhem.

[Freakylion]

Lep pozdrav,

Hvala za hiter odgovor. Vse skupaj želim, da je na globini cca 70cm, ker bomo nad njimi čez kakšno leto polagali tlakovce. Mislil sem, da to ni OK, ker sem marsikje prebral, da sondo priklopiš cca 20cm pod zemljo. Potem torej lahko brez skrbi vse spustim globlje v zemljo ter priklopim.
Sem pa pri sondi tudi želel odkopati vso nasutje (pesek), da sem prišel do ilovnate plasti, ki je pod nasutjem. Tako jo bom zabil direktno v ilovico.

Ali lahko prosim za kakšen link do te namenske sponke Cu/FeZn, da vidim kako zgleda?

Hvala.

[mirator]

Na primer:https://marchiol.si/izdelki/izdelek/sponka-358x68-kon02a-cu-v-pl-400109

[Freakylion]

Hvala.

Predvidevam pa, da je najbolj varno vgraditi takšno dozo na coklu. Tako vedno prideš do spoja. Imam prav?

[Freakylion]

No, sedaj pa gledam še sonde. Ni da ni. Baker, inox, pocinkano.... Kaj je pametno? Inox verjetno ne bo nikdar propadel ampak kaj je potem z valjancem. Ali mora biti tudi ta inox? Rabim ga sicer samo cca 4m... Sliši se večno, nekoliko več sem tudi pripravjen dat... Ali je pametno?

[mirator]

Najprej predhodni post. Priključek ozemljitve v ozemljilni dozi je optimalna rešitev in ti tako tudi priporočam. Samo potem vanjo pripelji valjanec in od doze dalje bakreni vodnik.

Glede materiala ozemljitve je prav gotovo inox zelo dobra rešitev in čeprav je dražji, gre za relativno majhne količine, tako da cena tukaj ne bi smela biti problem. Če pa si kje izven urbanega območja in v bližini ni kakšne elektrificirane železnice, bi ti povsem odgovarjal tudi pocinkani valjanec.

[Freakylion]

Odločitev je skoraj že padla. Danes sem poklical Hermi (izdelujejo sonde in ostalo).
Inox sonda +par metrov inox okroglega vodnika premera 10mm ter doza v coklu. Od tam naprej bakren vodnik. Vmes še priključek na staro sondo, da je ne zavržem. Vse skupaj cca 70cm pod zemljo.

Mi je pa zanimiv komentar glede elektrificirane železnice. Kaj pa ima elektrificirana železnica lahko vpliv?

[kloko]

1.         blodeči tok je enosmeren tok, ki teče mimo linijskega vodnika v kovinskih inštalacijah in lahko povzroči neželene pojave, na primer korozijo,

Na Slovenskih železnicah so proge praktično v celoti elektrificirane z enosmernim sistemom z nazivno napetostjo 3 kV, le na obmejnih odsekih je izvedena elektrifikacija s sistemom, ki ga imajo sosednje države

L.p., Kloko