[gape]

Jaz, bi poskusil sledeče. Dvig povratka bi dvignil na 60°+. S tem se bo tudi kotel v prvi uri kurjenja lepše razgorel na okrog 72-75°C, kar je bolj optimalno. S temperaturami kotla pod 70°C, boš v hudem mrazu težko dosegal tople radiatorje + gretje hranilnika. Bo se pa tudi tdp lepo dvignila, krepko nad 300° C, in takrat boš šele lahko solidno eksperimentiral z bremzanjem dimnih plinov, regulacijo primarca, sekundarca, in podobno.
Mogoče še ena opazka, zopet na hrast... Jaz bi ga mešal s kakšno bukvijo ali smreko, zopet v sled doseganje višjih temperatur, zopet zato da boš videl kakšnih tdp je sploh sposoben kotel in česa je sposoben (da boš vedel kaj krotiti).

Sicer pa, ko je enkrat hranilnik napolnjen tudi spodaj, na več kot imaš t povratka, torej več kot 60°C, tudi v kotel dobivaš tako segreto vodo, in takrat kotel začne bezljati, sploh če ni odjema. Se pravi, da od dveh ur dalje, jaz nebi več testiral gorenja, ker nima več pravega haska.

[robertinho123]

Ma ja, v bistvu se zdej mal igram ampak me je tdp kar malo prizemljil...bo verjetno koristneje kurit dvakrat po potrebi ob takih temperaturah kot so zdajle, kot pa cmarit tisto v kotlu

Gape

Ej tudi jaz sem že razmišljal v tej smeri...ker če je temp kotla cca 65°C prvo uro gorenja je to tudi taka ne glih koristna za kotel in bi povišal povratni vod...will do.

hrast pa ja, kot rečeno, sej ko se razgori je v redu, ko ga pa zaduši maš pa kurac...

Jutri bom zakuril in naložil toliko da nafila zalogovnik in nato zaključil...in po potrebi, kot rečeno, zakuril spet proti večeru.
Sej zdej ko regulacija vse sama naredi tudi to ni več tak posel in dežuranje ob kotlu...pač naložiš, zakuriš in greš. In potem dejansko videl potrebo po turbolatorjih in se poigral, po potrebi...we`ll see.
Bom naredil tako. Tnx

[picas55]

Dimni plini so za tak kotel kar spodbudni. Gape ti je navedel nekaj koristnih napotkov, da se ne ponavljamo. Bi pa predlogu oz moralni spodbudi, ki ti ga je dal stepski nadaljeval z modificiranjem. Pločevina resda leži povsod in za eksperimentiranje je dovolj tudi tanjša, da jo sam komot režeš in oblikuješ. Čiščenju pa tudi uplinjakarji ne uidemo..tam nekje na pol metra pokurjenih drv. Tudi sistem kurjenja kot ga je navedel frane je zanimiv .
Je pa cmarjenje drv res brezveze. Tudi pri negativni zunanji temperaturi ti mora
ob 10 h zvečer srednje ogret HT zdržat do jutra.
Ko sem še sam kuril klasiko sem, če je bilo treba doložit z veliko smetišnico zagrabil
žerjavico jo odložil, počistil rešetke, da je šla žerjavica v pepel ( topel primarc ) doložil drva po potrebi in na vrh odložil žerjavico. Edino drva bi pa res imel lahko pol metra dolžine. Pa praksa aklimatiziranih drv na temperaturo kotlovnice se mi tudi obrestuje.

peleti 12 ne gre se toliko za 120 € ampak za manj dela in večji izplen v bodoče.

[picas55]

Dimni plini so za tak kotel kar spodbudni. Gape ti je navedel nekaj koristnih napotkov, da se ne ponavljamo. Bi pa predlogu oz moralni spodbudi, ki ti ga je dal stepski nadaljeval z modificiranjem. Pločevina resda leži povsod in za eksperimentiranje je dovolj tudi tanjša, da jo sam komot režeš in oblikuješ. Čiščenju pa tudi uplinjakarji ne uidemo..tam nekje na pol metra pokurjenih drv. Tudi sistem kurjenja kot ga je navedel frane je zanimiv .
Je pa cmarjenje drv res brezveze. Tudi pri negativni zunanji temperaturi ti mora
ob 10 h zvečer srednje ogret HT zdržat do jutra.
Ko sem še sam kuril klasiko sem, če je bilo treba doložit z veliko smetišnico zagrabil
žerjavico jo odložil, počistil rešetke, da je šla žerjavica v pepel ( topel primarc ) doložil drva po potrebi in na vrh odložil žerjavico. Edino drva bi pa res imel lahko pol metra dolžine. Pa praksa aklimatiziranih drv na temperaturo kotlovnice se mi tudi obrestuje.

peleti 12 ne gre se toliko za 120 € ampak za manj dela in večji izplen v bodoče.

[stepski]

Kje sam vidim problem teh peči... čim boljše gorenje v kurišču, in posledično čim več te toplote prenesti skozi izmenjevalce v samo peč, enkrat sem že napisal da, konstrukcijsko taki kot so je enostavno niso sposobni sprejeti, posledično visoke temperature dimnih plinov... če dosežeš dobro izgorevanje gredo še višje temperature v dimnik... seveda se dajo stvari glede na tovarniške nekoliko izboljšati...
Moje mnenje da so turbolatorji vsaj na prvem izmenjevalcu dobrodošli in ostajajo čisti...
Loputo primarca se da tako narediti kot si jo želiš... malo teže je opisati kako, haha...Na meil bi poslal nekaj slik, če želiš ga posreduj na ZS, čisto tako, če se ti zdi kaj uporabnega, uporabi, če lahko kaj izboljšaš, narediš po svoje naredi, samo kot ideja....

[robertinho123]

Dimni plini so, vsaj v fazi gorenja, v bistv ures spodbudni ampak mislim da je to tudi zaradi hrasta, ki nekako ne gori tako objestno kot bukev...kot rečeno, bom probal še z bukvijo.
Seveda bom nato, kot rečeno, poizkusil z kakšnimi modifikacijami v obliki turbolatorjev če bo potrebno in to, glede na TDP, skoraj zagotovo bo.
Franetov predlog sem v tisti fazi nekako spregledal vendar zdaj ko se pogledam nazaj se zdi zanimiv...bom naredil en tak poizkus in naložil polovico kotla, tako da mi bo ostal prostor za zakurit od zadaj, nato zakuril zadaj nekako (sicer bo pregorevanje ampak iz zadnje strani, daljša pot plinov, ognja) in nato doložil do vrha.
Ta praksa z smetišnico žerjavice in toplim primarcem mi je tudi všeč...če bo kdaj situacija ob nižjih temp. in jutranjih kurjenjih, se je bom definitivno poslužil.

Stepski

Prva polica izmenjevalca je res kratka, ja, tudi na račun komfortnejšega dolaganja verjetno, bi ne bilo slabo jo podaljšat na tak montažen način, da bi jo lahko privzdignil in porinil noter in nato ko naložiš izvlečeš nazaj na mesto.
To glede lopute primarca bom seveda vesel, imaš zs, hvala.

Aha pa še glede pločevine za na dno kurišča...kolega iz foha mi bo to naredil pa me zanimajo vaše izkušnje glede lukenj samih, izvrtin...kakšen fi luknje je optimalen?

[giovanotti]

Je že kdo poskusil z odgorevanjem na vertikalno zloženih polenih?

[robertinho123]

Nekako se mi ne zdi smiselno saj drv ne mores zlozit tako na tesno in žerjavica propade dol in slej ko prej se začne pregorevanje...

[gape]

Glede tdp, jaz po včerajšnjem kurjenju še nebi sodil, bo te pa verjetno posedlo.

Ti danes poskrbi, da bo v kotel šla voda 60-65°C, in da čim prej dobiš tk okrog 75-80°C.
Potem pa odčitaj tdp.

Zakuri zgoraj, naklada pa takole:
Spodnja vrsta na rešetko hrast, na to daj debelo bukev, potem malo tanjšo bukev, povsem na vrhu drobno smrekovino.

[kurjach]

Kurjenje samo s primarcem...glede kakovosti izgorevanja verjetno ni ravno najboljše.
Pri mojem uplinjaku je že v osnovi ob štartu nastavljen na 30% in ga potem samo dodaja in hkrati pripira primarec.Nekje na sredini kurjenja je npr 60/40 % sekundarec/primarec.

Ob 02:00 ko si odprl sekundarec in ti je porastla TDP je čisto prav,ker je pač prišlo do veliko bolj kvalitetnega uplinjanja plamena.Sedaj je samo vprašanje koliko te dodatne temperature ,ki se sprošča peč izkoristi.
Jaz bi v tej fazi pusti sekundarec odprt,je le boljše izgorevanje,višja TDP,posledično se tudi voda v kotlu bolj segreje...in tako naprej.
Proti koncu gorenja,pa se sekundarec ponavadi zapira in zopet je v igri veliko primarnega zraka,da lahko vsedo konca pogori.Nekako tako naj bi bila analogija z uplinjakom.

[Brezdomec]

+1 (V drugem odstavku si verjetno mislil "bolj kvalitetnega izgorevanja" namesto "uplinjevanja".

Primarni zrak vpliva na hitrost gorenja (vplinjanja). Če imaš nizko TDP zaradi tega, ker lesni plin gre čez dimnik, nisi nič naredil. Lesni plin mora goreti, gorenje pa dviguje temperaturo...

Če je preveč sekundarca, ti ta hladi plamen, pa se TDP zniža.

Kljub pravilno nastavljenem sekundarcu se v določenih pogojih lahko TDP čez par minut zniža. Npr. 100 enot primarnega zraka skrbi za vplinjanje, sekundarca ni, izgorevanje je nepopolno. Ko odpreš sekundarni zrak, dimnik sesa na dveh koncih (recimo 70 enot primarni, 30enot sekundarni). 70 enot primarca počasneje vplinja les, zato je kljub super izgorevanju TDP nizka.

Če karikiram: Idealno bi bilo, da eno poleno gori 3 ure (počasno vplinjanje), TDP pa 500°C (zelo vroč ogenj, dobro izgorevanje). Potem pa v kotel vstaviš turbulatorje, da gre manj v dimnik, pa več v vodo.

Kar se tiče lukenj na spodnji pločevini: Vsak kotel v kombinaciji z dimnikom in kurjačem je svoja zgodba... Zato je bolje eksperimentirati s tankim "plehom". Vzameš večjega, navrtaš luknje (jaz imam fi 11mm, ker je bil ta sveder pri roki), Povečeš fi ali število lukenj, obrežeš pločevino, opazuješ, še enkrat obrežeš ali pa dodaš prejšnje obrezke nazaj... Ugotoviš, kaj tvojemu kotlu ustreza in narediš iz ustrezne debeline.

[robertinho123]

Hvala za obravnavo, fantje

Torej ker me je franetova varianta kurjenja interesirala, že zaradi dodatnega ovinka, ki ga plamen mora naredit, sem se danes lotil kurjave na njegov, rahlo prirejen način...tako nekako kot sem zgoraj napisal da bom.
Naložil dobro polovico in na vrhu zakuril, ampak v najgloblji točki kurišča. Ko se je to s pomočjo nekaj drobnejših drv razgorelo, sem doložil še par polen, do vrha.
Sprva je malo zaštrajkalo, a nato potegnilo, TDP od 220-280, odvisno od intenzivnosti ognja.
Povratni vod sem seveda naštimal na 60°C in zdej ko je peč dobila delovno temperaturo cca 70 °C in konstanten vlek, je TDP padel na cca 200 in tam nekje že skoz stoji, brez sekundarca. Ko sem tega malo priprl, ni blo znatnejše spremembe, zato sem ga kar zaprl, da ne podhladi kotla.
Tukaj sicer brezdomec pišeš ...
citat >>Ko odpreš sekundarni zrak, dimnik sesa na dveh koncih (recimo 70 enot primarni, 30enot sekundarni). 70 enot primarca počasneje vplinja les, zato je kljub super izgorevanju TDP nizka.
...ampak bi v tem momentu probal sledit teoriji, da se sekundarec pripre šele ko je loputa primarca tik pred zaprtjem, da ne duši ognja takrat...

Je sekundarec potemtakem potreben tudi ob zaenkrat še solidnem vleku in temp. kotla 70°C ali bi ga dodal šele ko se pri 85°C začne zapirat primarec?

Mogoče pa te moje teorije vse preveč slonijo na momentalnem kurjenju hrasta, ki je bolj dizel med drvmi (navor pa vzdržljivost) in bi moral probat z bukvijo (bencin)

Ja, rekel sem da bom danes to naredil pa sem spet hrast kuril...in ja, na podlagi enega kurjenja delam sklepe...pač neučakan sem, jbg, pa vsak dan kej novega zvem pa sprobam

P.S; mah kurac, sem šel pa doložil malo in čim dobi on futr, butne TDP na 280...sej še zmer ok, ni šlo v višave ampak težko bo nek sistem pogruntat vidim, ki bo deloval brez dežuranja ob kotlu

[robertinho123]

Prav si prebral. Ja, res so kratki izmenjevalci, sploh spodnji, zato se mi je zdela dobrodošla tista ideja, da bi s kosom šamota podaljšal le tega vendar bi se v primeru tvojega načina kurjenja temu lahko celo izognil, ne vem...
Torej s tvojim načinom je zanimivo kako plamen oblizuje zadnjo steno, torej praktično dobi še en ovinek za predelat in s tem več odda kotlu in manj zbezlja skozi dimnik...
Opazil sem še da se kljub zadovoljivim TDP v začetnem času delovne temperature kotla, ko ima še zadosti drv in le ta dosega cca 250°C, v samem kurišču tudi precej dimi in bi človek pomislil da je vlek zadušen vendar temu, vsaj na podlagi temp. TDP, ni bilo tako...
Mogoče je bilo krivo zgolj nekonvencionalno kurjenje ker TDP so bli v redu, torej vlek je bil zadosten a ne prehud, da bi le ti narasli skyhigh, temp kotla pa tudi kot rečeno cca 72°C v tistem momentu.
Ko je enkrat mešalni ventil odprl na polno in temp. kotla zrasla in se je vse razgorelo, je TDP padla ampak to je bilo na račun manjka goriva, drv...ko sem doložil je spet butnila TDP navzgor, kot rečeno...
Skratka, tvoj način je obetajoč, mislim da se ga bom posluževal.
Ko bo treba donaložit bi pa žerjavico porinil do zadnje stene in naložil na prazno rešetko oz pločevino, ki jo še mislim dodati...s tem bo odrivanje te žerjavice še toliko lažje. In bo spet, pregorevalo sicer, od zadaj. Še vedno bolje, zaradi dodatnega ovinka.
Bi poeksperimentiral tudi z višjo temperaturo kotla ampak paradoks je tukaj da ko je ona najvišja, temp. kotla torej, je HT že poln in po novem, vsaj danes, kurjenje tam zaključujem, dam ketnco s primarca dol in pustim čisto malo sekundarne reže, toliko da žerjavica diha in po potrebi lahko še kasneje v popoldnevu donaložim, kot sem to storil maloprej, ko sem malo pred deseto prišel domov in doložil par polen, ker je HT padel na 40/60/80.

Ja vem, spet sklepam na podlagi enega kurjenja, enega dognanja...matr lahko bi blog kurjenja pisal hahaha

Kot praviš, zgleda ma vsak sistem svoje cake in tle je treba bit mal inovativen in vse probat pa pol vidt kaj tebi najbolj ustreza.

[Brezdomec]

Najprej se vprašaj, kaj bi sploh rad dosegel?

a) Nizka TDP in čim daljši čas gorenja? Ni problema, zlij kak kozarec vode v peč, pripri vse možne lopute, drva bodo tlela, dimila, ampak cilj bo dosežen.

b) Ekološko izgorevanje? Ne varčuj ne s primarnim, še manj pa sekundarnim zrakom. Obloži nalagalni prostor s šamotom. Če se TDP bliža ali preseže 500°C, si na dobri poti.

c) čim manj obiskov kurilnice? Naloži do vrha in pusti samsonu, da opravlja svoje delo.

d) Čim manjša poraba drv in topla hiša? Kompromis med a in b, seveda brez polivanja vode v peč. Ogenj za gorenje potrebuje toploto, pločevina (četudi ima kotel 90°C) ga duši. Ampak ta pločevina je del že tako premajhnega izmenjevalca in jo je škoda oblagati s šamotom... Lahko pa prekate izmenjevalca bolj izkoristiš, če vgradiš turbulatorje. S tem bo tudi pri burnem ognju TDP nižja.

Šel sem izmerit glave vijakov, ki jih podlagam pod loputo primarnega zraka. 12mm sedaj, 9mm prej (zahteva več kontroliranja in nastavljanja sekundarca, je pa za par deset stopinj nižja TDP). Ti imaš drugačen kotel in dimnik, a se mi ZDI, da preveč dušiš ogenj in gledaš samo termometer dimnih plinov. Svetujem, da enkrat pošteno zakuriš brez pretiranega bremzanja gorenja, pa pogledaš do kam prileze TDP.

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")normathermunichr("46")com/Abgasberechnungunichr("46")php[/url] Pri presežku kisika 10% in TDP 200°C je tehnični izkoristek gorenja 87%, pri TDP 300°C pa 80%. Meni se razlika v izkoristku ne zdi ogromna, zato se ne bojim malo višje TDP, če je na njen račun izgorevanje v redu. Upoštevaj, da pri preveč priprti loputi dobršen del plinov ne zgori in si na ta način naredil več škode kot koristi zaradi nizke TDP.

Če imaš čas in voljo za poskuse, stehtaj drva, pa bomo računali izkoristke pri raznih načinih kurjenja. Pa nekaj "svedrov" in/ali cik-cak turbulatorjev iz tanke pločevine se da zelo hitro in poceni narediti. Pa "magar" če vsaj prazne konzerve noter namečeš, bo bolje kot nič.

Sicer nima veze s to temo: Tlak v ekspanzijski imaš dokaj visok, ni pa kritičen. 1,6 bara pri hladnem sistemu zadostuje za 16m višine od manometra do najvišje točke (pa vzameš malo rezerve - 13m).

[Brezdomec]

.......
Bi poeksperimentiral tudi z višjo temperaturo kotla ampak paradoks je tukaj da ko je ona najvišja, temp. kotla torej, je HT že poln in po novem, vsaj danes, kurjenje tam zaključujem, dam ketnco s primarca dol in pustim čisto malo sekundarne reže, toliko da žerjavica diha in po potrebi lahko še kasneje v popoldnevu donaložim, kot sem to storil maloprej, ko sem malo pred deseto prišel domov in doložil par polen, ker je HT padel na 40/60/80.
........

Včasih sem imel povratek na 67°C, nato sem ga spustil na 62°C, zadnja leta je 66°C. Pri višjem povratku se mi ZDI, da je boljše izgorevanje zaradi višje temperature kotla, seveda je večja tudi TDP. (Še en izmed kompromisov pri kurjenju)

Temperaturo kotla lahko zvišaš z višjim povratkom, samsonom, pa še z manjšo hitrostjo črpalke. Ni nobenega paradoksa.

Za vzdrževanje žerjavice se mi zdi boljša varianta "želetka" pod loputo primarnega zraka, pa sekundarni zaprt (jaz če že, dam par mm debelo trsko).

Ja, jeba je na klasiki dobiti soliden izkoristek ob relativno nizkih emisijah in redkih obiskih kurilnice. Ko bom nabavil nov kotel, tudi mene čaka kar nekaj testiranj in predelav...