[remi]

Pri določanju ogrevalnega sistema sta pomembna dva podatka:
1. Izgube objekta pri zunanji projektni T (-> moč)
2. Potrebna energija za ogrevanje objekta in sanitarne vode za celo leto (-> energija)
Glede na 1. točko se določi moč ogrevalne naprave, ker mora le-ta pokrivati toplotne in prezračevalne izgube objekta tiste dni v letu, ko je zunanja T najnižja in ni nobenih sončnih dobitkov. Projektna T je specifična za tvojo lokacijo. Večina v Slo je od -13°C do -16°C.
Moč ogrevalne naprave je lahko nižja, če imaš na voljo še kakšen dodaten ogrevalni vir (kamin ali elektrogrelce v TČ). Tej moči se doda še nekaj rezerve za ogrevanje sanitarne vode.
2. točka pa pri TČ zemlja/voda vpliva na dimenzioniranje vira toplote (kolektorja ali sonde), saj mora le-ta v daljšem časovnem obdobju dobaviti iz zemlje zadostno količino energije.

Izgube objekta pri zunanji projektni T izračuna projektant strojnih inštalacij po DIN EN 12831. Večina investitorjev tega izračuna nima in zaupa oceni inštalaterja ogrevalne naprave, lahko pa za oceno uporabiš kakšen program z interneta, recimo tole:
[url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")waermepumpen-verbrauchsdatenbankunichr("46")de/indexunichr("46")php?button=grabenkollektor]Ocena moči ogrevalne naprave na osnovi tvojih podatkov:[/url]
Projektna T: -16°C
Notranja T: 21°C
A: 409,04 m2
V: 467,33 m3
Ht: 0,293 W/m2K
št. oseb: 4
prezračevanje z odpiranjem oken
-> 5951 W
Če pa bi bilo prezračevanje z rekuperacijo, pa pride -> 5058 W.

Pri TČ zemlja/voda se računa 100W/osebo za ogrevanje, torej 0,4kW za 4 člansko družino, kar je v zgornjem izračunu že upoštevano.

V projektu imaš predvideno 8kW TČ zrak/voda v načinu monovalentno, to pomeni, kompletno ogrevanja prostorov in sanitarne vode s TČ. Kasneje je kot bivalentna točka navedena temperatura 3°C, kar bi pomenilo, da predlagana 8kW TČ zrak/voda pokriva izgube hiše samo, če je zunanja T > 3°C, pod to temperaturo, pa naj bi njena moč (dobrih 7kW) ne zadostovala več in se vključijo dodatni elektro grelci. Iz tega sledi, da bi bila za nižje T, po projektu sodeč, potrebna še mnogo višja moč.
Skratka: izračun energetskih potreb hiše, kot je v tvoji priponki, NI namenjen dimenzioniranju ogrevalne naprave, vsebuje pa vhodne podatke za izračun moči ogrevalne naprave po DIN EN 12831.
Moje mnenje je, da 6kW TČ zemlja/voda zadostuje in da je bolj pomembno, da narediš globljo vrtino, ki je pri ponujenih paketih dokaj skromna.
Če imaš možnost, vgradi centralni prezračevalni siste, ali vsaj pripravi cevi zanj.

[BojanF]

Glede na priložen elaborat gradbene fizike naj bi bile izgube objekta 200W/K, pri temperaturni razliki 35K je to potem 7kW. To je ob predpostavki, da tudi v najhujšem mrazu na vsaki dve uri z odpiranjem oken povsem prezračiš hišo. Z uporabo mehanskega prezračevanja z rekuperacijo pa bi bile izgube pod 150W/K, nekaj podobnega bodo z "običajnim" zračenjem (odpiranje oken dvakrat na dan namesto dvanajstkrat).

Toplotni motovi so v izračunu že pavšalno upoštevani, pri sodobnih objektih se načeloma trudimo graditi brez toplotnih mostov tako da če niste kakšnega detajla zelo falili so verjetno toplotni mostovi v izračunu precenjeni. Edina neznanka, ki ostaja, so dejanske toplotne izgube skozi tla glede na to da niste izolirali plošče. Tistemu, ki je delal ta elaborat gradbene fizike, je najmanjši problem popraviti sestavo talne plošče in ponoviti izračun, itak celoten elaborat zgenerira program, tako da jaz bi na vašem mestu prosil projektanta, če vam lahko še to izračuna in boste potem imeli bolj točno oceno toplotnih izgub objekta.

Boste objekt poleti tudi hladili s TČ? S tem lahko čez poletje delno regenerirate toploto v zemljini okoli geosonde in si zagotovite boljši izkoristek ogrevanja pozimi. Bo pa glede na objekt potreba po ogrevanju še vedno prevladovala tako da je možno da ko se bo temperatura zemljine okoli geosonde stabilizirala bo ta bližje 0C kot pa 10C. Seveda je to odvisno tudi od dolžine geosonde in toplotne prevodnosti zemljine.

So mi pa zanimivi klimatski podatki iz elaborata, temperaturni primanjkljaj je večji kot na primer v Ljubljani, ampak projektna temperatura je pa višja, se pravi gre za v povprečju hladnejše podnebje ampak z manj ostrim zimskim mrazom. Kje pa se nahaja objekt?

[JUS]

Še kakšna nova izkušnja glede geosonde?
Zemeljski kolektor žal pri meni iz takšnih in drugačnih razlogov odpade.

So šle cene še kaj dol? Ponudnik v bližini Slovenskih Konjic je samo Palir?

So cenejši ne glede na to od kod pridejo. Kvaliteta pa nič slabša.

Lp

[yonna]

Palir, Lampič v Medvodah - Vrtina d.o.o., Geoterm, Geotech, Geodrill, Minervo, Jankovič iz Lj.

Cene so tam tam, variirajo lahko predvsem na račun vgrajenega materiala. Eni sajo notri sistemsko cev (npr. Rehau), drugi pa navadno alkatenko z v delavnici privarjeno glavo/peto.

[remi]

Glede nesporazuma o moči toplotne črpalke v paketu WPGEO7:

WPG-07 ima 7,4 kW izhodne moči pri podatkih W10/W30-35. To je podatek za voda/voda, kjer je vir toplote voda (Water).
Za sondo pa je vir toplote slanica (Brine) in podatki so v obliki B0/W30-35 in ista toplotna črpalka WPG-07 ima takrat 5.4kW toplotne moči.

Vir: <!-- m --><a class="postlink" href="http://kronoterm.com/wp-content/uploads/2016/10/wpg-07-1-ht-tabela.pdf">http://kronoterm.com/wp-content/uploads ... tabela.pdf</a><!-- m -->

[ssecnik]

Sonda,oziroma slanica pa bi morala imeti tudi 10 st.,oziroma kakšno stopinjo manj proti koncu sezone.

[remi]

Ja, imaš prav.
Pri zemlja/voda vedno pomislim na zemeljski kolektor.
Tukaj sta dva primera letnega poteka temperatur pri sondah.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://up.picr.de/27420238no.jpg">http://up.picr.de/27420238no.jpg</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://up.picr.de/27420240kl.jpg">http://up.picr.de/27420240kl.jpg</a><!-- m -->
Vir: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.haustechnikdialog.de/Forum/t/151219/Wie-hoch-sind-Eure-Soletemperaturen?page=29">http://www.haustechnikdialog.de/Forum/t ... en?page=29</a><!-- m -->

[scuba123]

Kako bi lahko izmeril temperaturo zemlje-pa da nebi glih nekaj velikega investiral.
Ker verjetno ne bomo polagali kolektorja bi rad malo stestiral zemljo.

[remi]

Opazuj nivo podtalnice in položi tako, da bo kolektor večino časa ali ves čas v podtalnici. Potem je visoka temperatura kolektorja zagotovljena.

[ssecnik]

Ja, imaš prav.
Pri zemlja/voda vedno pomislim na zemeljski kolektor.
Tukaj sta dva primera letnega poteka temperatur pri sondah.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://up.picr.de/27420238no.jpg">http://up.picr.de/27420238no.jpg</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://up.picr.de/27420240kl.jpg">http://up.picr.de/27420240kl.jpg</a><!-- m -->
Vir: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.haustechnikdialog.de/Forum/t/151219/Wie-hoch-sind-Eure-Soletemperaturen?page=29">http://www.haustechnikdialog.de/Forum/t ... en?page=29</a><!-- m -->

Hudiča :twisted: ,glede na to,da je na teh grafih najvišja temperatura okoli 10 st. gre res za geosondo.Me pa preseneča najnižja temperatura,še meni,ki imam kolektor, ne gre pod 3 st. C.

[WhiteWolf]

No, tole s temperaturami geosonde je pa tudi mene presenetilo. Kako je potem lahko izkoristek toliko boljši kot pri Z/V?

Čeprav tukaj je spet napisano drugače:
Slika 4 prikazuje potek temperature zemlje v različnih globinah. Temperatura zemlje je globini 15 m in več preko celega leta 10 °C.

[url]httpunichr("58")//gcsunichr("46")gi-zrmkunichr("46")si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT274unichr("46")htm[/url]

[Migaj]

Saj v takem primeru ni.
Je pa še prav tako boljši od TČ zrak/voda, čeprav predvsem na račun defrostov.

[remi]

Kako je potem lahko izkoristek toliko boljši kot pri Z/V?

Saj v takem primeru ni.
Je pa še prav tako boljši od TČ zrak/voda, čeprav predvsem na račun defrostov.

Naprave, ki imajo prikazan potek temperature medija, delujejo z letnim številom 5+.
Večina TČ na trgu ima COP v režimu B0/W35 4,7-4.9. Pri višjih T medija je seveda COP še višji.

[ssecnik]

Remi,
bi držalo,kar si napisal,ampak če upoštevaš še sanitarno vodo,potem je pač COP manjši.

[remi]

Letno delovno število je razmerje med celotnim outputom (toplotno energijo) in celotnim inputom (električno energijo). V letnem delovnem številu je torej upoštevana tudi sanitarna voda. Višji je delež sanitarne vode, manjše letno delovno število bo naprava dosegla.
Če le ni delež sanitarne vode previsok, povprečne TČ zemlja/voda na nizkotemperaturnih sistemih gretja (talno) dosegajo letno delovno število 4.5, najboljše pa 5 in več.