[majstrzvasi]

Hanzi Sem gledal tega attacka pa ne najdem višino za priklop ravfnika. Zaželjeno iz moje strani je nekje okoli 90cm. Druga reč tam piše maximum vlaga drv do 20%.
Kako je s tem. Namreč živim v senčnem koncu zraven gmajne zraven pa še voda teče vlage kar jo češ. Sekam pozimi sušim do zime ter kurim sicer nisem meril ampak vlaga drva je vrjetno okrog 30% tako da ne vem je to ok za ta kotel. Sem gledal pri enih kotlih piše da lahko kuriš max 20% vlažne drva pri drugih piše max do 35%. Je to različno pri uplinjakih na podtlak ali nadtlak? Malo sem zbegan.

[kadotr]

Da ne boš zbegan, najprej za malo denarja kupi merilnik vlage za drva. Potem poleno precepi, na cepljenem mestu pomeri, boš videl, da so tvoji strahovi več ali manj odveč, ne glede na tvojo okolico. Se boš potem sekiral, po potrebi...

[Žerjavar]

Sekam pozimi sušim do zime ter kurim

Povečaj čas sušenja na dve leti. Če nimaš dovolj strehe, se pač sušijo prvo leto na dežju.

[Hanzi]

točno tako, v eni sezoni nobena drva niso suha. V dveh pa večina, če so vsaj približno pod streho. Za streho je ok stara kritina v obliki salonitk, pločevine, UV folija... Ne rabiš fensi šmensi brunarice...
ne glej navodila kjer piše % vlage v drveh. Vsaka peč bo preglodala drva ni važno s kakšnimi % vlage. In vsak peč bo dala manj od sebe, več drv porabil in več skode boš naredil na peči če boš imel vlago višjo od 15%.
Nekoč so rekli da se les vsako leto posuši za 1 cm. Se pravi je colarca suha v dobrem letu, ploh v dveh letih, drva pa... odvisno kako na debelo imaš klana.

attaack ima to prednost da dimnik lahko priklopiš horizontalno ali vertikalno. Višina priklopa pa je pri "stari verziji 986mm (sredina dimnika)
Stran 8

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.attack.sk/public/media/8949/DK374_Prospekt_SLX-DPX-DP_SK_12_2014_A4_web.pdf">http://www.attack.sk/public/media/8949/ ... A4_web.pdf</a><!-- m -->

[Zizy]

Ker teče debata glih o vlažnosti polen, bi pa jaz postavil neko dejstvo, ki se mi dogaja, pa če ima kdo kako mnenje zakaj je tako.
Namreč doma imam dve 10 metrski vrsti meterskih polen, gredo pa vštric skupaj in jih imam pokrtito v enem kosu, plus na vsako stran 40cm napušča. Drva so uglavnem bukev gaber stara pa točno tri leta.
Vglavnem v jeseni sem jih zrezal 15m, toliko jih gre v kurilnico in ta drva sem za zdaj lepo skuril, večinoma sem kuril na odgorevanje, peč je navaden pleh in je bilo vse lepo in prav. Zdej sem jih pa moral nekaj še narezati, in glej ga zlomka, ko jih zložim v peč in prižgem od zgoraj, mi komaj zagorijo, iz čela polen pa cvrči para, uglavnem koda bi kuril frišna drva, in mi na odgorevanje sploh negorijo. Pol se nekako vse skupi vžge, ampak tudi to komaj zgori z muko.

[Jozl]

To cvrčanje je zato, ker so bila bukova drevesa podrena kar tako en dan. Bukovina se mora podirati, velja tudi za druga drevesa, po polni luni. Najbolje je tistih nekaj dni pred mlajem. Imaš lahko 5 let staro bukovino, sušeno na soncu in bo še vedno cvrčelo in vrela voda na čelu reza, če bo podirans bukva pred polno ali v polno luno.

Smo imeli doma isti primer, ker so širili cesto v gozdu in so ob polni luni posekali drevesa. Zato vem, da je oče vedno zahteval sečnjo ob mlaju.

[najrad1]

zdravapamet
Daj mi napiši kdaj bom lahko kuril hrast podrt v januarju letos in kako ga naj skladiščim ?
Pa približno idealno velikost polen.
Najlepša hvala za odgovor

Lp

[Jozl]

Mogoče res drva niso zame za kurjavo, a sem jih sigurno več pokuril, kot si jih ti v roke prijel.

Kako so že včasih rekli: Da zaradi butaste buče celo telo trpi. Sedaj pa rečemo: Da zaradi butaste buče, cela soseska v dimu trpi in peč z dimnikom vred.

zdravapamet: nočem ti soliti pameti, a probaj si označiti hlod bukovine posekan tikoma pred polno luno in tikoma pred mlajem. Ko boš kuril, šele takrat bo videl kaj so stari ludje vedeli brez sodobne tehnike.

Drva, če so pod streho in jih ne more zamakati dež, so po več letih iste kvalitete, še bolj suhe so. Edino bukovina rada zgubi skorjo, ker jo pojejo mikroorganizmi.
Če imaš bukovino na prostem in nepokrito, ti pa rata pirava v enem letu, da res ni več vredna polovice osnovne vrednosti, razen če jo vsaki dan namakaš, tako kot to delajo na skladičih bukovine. Pač se bukovina ne sme sušiti in namakati - to je recept za piravost.

[aleks]

te vabim na ogled bukovine, še ene 10 hlodov je, kako že 14 mesecev leži na prostem, na tleh, nepokrita. nič ni pirava, pa jo je namakalo in sušilo, kot rečeno 14 mesecev ...
leži 20 metrov od mojega doma, so jo pozabili odpeljati pri poseku od škode zadnjega žledu (glih jim ni šlo na prikolico, pa so rekli pridemo jutri ... že pol leta je mimo ... pozabili). imam pa tudi (če te zanima) več box palet iz bukovega lesa iz srbije, ki so že 2 leti na prostem izpostavljena vsemu kar češ. ni sledu o piravosti. jaz sem tudi bil tvojega mnenja, kako je treba bukovino čuvati, pa se izkaže da je bolj odporna kot mislimo. oziroma, kaže da ji bolj škodi prevelika zakritost (je ne prepihuje veter) kot pa popolna izpostavljenost vsem pogojem.

[Jozl]

Hlode prežagaj pa boš videl kako so piravi.

Žagana bukovina brez skorje pa res pozneje rata pirava.

Zakaj pa ima hrast zunanjih 30mm pod skorjo beljavo, ki je vredna nič.

Tudi v krajih mojih staršev, kjer včasih ni bilo za dobiti smrekovine, so delali ostrešja in tudi brunarice iz bukovine. Tam kjer je ostalo lubje, je bila bokovina prežrta z črvi, ostalo pa je po 100 letih še vedno vredno konstrukcije.

[majstrzvasi]

Še eno vprašanje. Kotli imajo izpust za v ravfnik recimo fi 150fi ali 200fi ter napisan potreben vlek. Je kaj narobe če je fi ravfnika manjši in je vleka še vedno zadosti se lahko potem reducira iz recimo 200 na 160fi. Vprašam ker noben proizvajalec o tem ne piše nič. Kot sem gledal se z velikostjo močjo kotla poveča tudi fi ravfnika pri nekaterih kotlih je podan za vse kotle isti fi. Zato ne razumem recimo gledam uplinjaki25KW ima fi 180 izhod.
Potem drugi uplinjak pa ima še za 80kw kotel 160fi.

[Hanzi]

waltisi imajo imajo pa fi 80..

[aleks]

iz višine in premera dimnika je možno izračunati, kolikšno maksimalno moč kotla ta dimnik, recimo, "podpira". enačba (sem pozabil, kako se imenuje) je sicer dostopna na internetu.
sam imam sicer tudi kotel z 18 kW nazivne moči, tovarniški izhod ima 180 mm, pa imam priklopljenega na dimnik 130 mm višine med 5 in 6 metrov. dela brez težav. sem pa prej izračunal (po enačbi, katere imena se ne spomnim) da naj bi moj dimnik podpiral vsaj 16,5 KW moči in da naj bi bil pogojno zadosten.

[ris99]

Da ne odpiram nove teme - priporočam se za mnenja, kako močno klasično peč na drva potrebuje 30 let stara hiša s cca 5-7 cm izolacije na fasadi in izdelano izolirano mansardo, vse skupaj cca 300 m2, ogreva se pa cca 150 m2. V načrtu je tudi montaža starih solarnih kolektorjev za sanitarno toplo vodo. Zalogovnika pa zaenkrat ne načrtujem. Tudi v dodatni izolaciji in neki zelo napredni peči zaenkrat ne vidim smisla.
Hiša ima sicer tudi kamin v vsaki etaži.

Da še malo pojasnim svoj pogled na zadevo - od prej imam izkušnjo, da smo pozimi kurili Viadrus peč s 25 kw za ogrevanje 150 m2 (10 cm izolacije na fasadi, 20 na mansardi) vsako popoldne do cca 22h, brez zalogovnika, in to mi ustreza. Zalogovnik so v bistvu kar zidovi hiše . Ponoči in zjutraj ne rabim, da je vroče, če se peč res razgreje, pa spustim toploto v bojler, ki je malo večji. Zelo redko, da je pripiralo peč, ker bi bil odjem premajhen.

Kakšen predlog? Bo za zgoraj omenjeno 300 m2 hišo, od katerih se ogreva cca 150 m2, 25 kw klasična peč premalo? Ne bi rad pretiraval z močjo, ker zaenkrat ne načrtujem zalogovnika.

[krnekdo1]

zdravapamet: nočem ti soliti pameti, a probaj si označiti hlod bukovine posekan tikoma pred polno luno in tikoma pred mlajem. Ko boš kuril, šele takrat bo videl kaj so stari ludje vedeli brez sodobne tehnike.

Stari so pogruntali tudi ogromno neumnosti in vraž. Ta z luno in drvmi je že ena izmed njih. Gladko ovrženo v več kontroliranih poizkusih.