Figo, sploh ne kažeš volje, da bi se karkoli naučil, sprašujemo te po podatkih, pa jih ne daš, jamraš nad tem, da nas veliko sodeluje, sprašuješ po nekih čisto konkretnih komponentah, ne da bi sploh razumel, čemu in zakaj kakšna služi, in zgleda pričakuješ, da ti bo forum s konsenzom predstavil eno idealno rešitev. Tega tukaj na forumu ne boš dobil. Tukaj pač vsak pove svoje mnenje, vmes je ogromno pametnega, tudi kaj neumnega, celo kaj napačnega. Ti pa moraš to vse razumeti, iz vsega skupaj pobrati pametne zadeve (ob pomoči logike, fizike in podobnih ved, ki ne podajajo zgolj mnenj, temveč dejstva) in se potem na koncu sam odločiti za neko konkretno rešitev, jo v celoti razumeti in za njo odgovorno stati.
To, kar bi ti rad, lahko dobiš pri kakšnem mojstru, proizvajalcu, prodajalcu. Samo tam boš pa imel en drug problem - brez znanja ne boš znal ločiti tistih nekaj dobrih med množico nesposobnih. In potem bo mala verjetnost, da boš imel srečo, naletel na enega dobrega in končal z vrhunsko rešitvijo, ter precej večja verjetnost, da ti kak šalabajzer podtakne kakšno slabo rešitev, sam pa sploh vedel ne boš, da je to slabo.
Tako, da, učiti se, učiti se in še enkrat učiti se. Saj je povsem prav, da sprašuješ, kar ti ni jasno. Ampak ta vprašanja morajo nekam voditi, poleg tega se trudi pokazati, da kaj že veš in da s časom prihaja do napredka.
Pa še nekaj mojih razglabljanj o vsem skupaj. O primerjavi s pečjo na kurilno olje. Res je peč na pelete s stališča regulacije bolj ali manj enaka peči na kurilno olje. Ampak dogajanje v pečeh ni ravno enako. Gorenje peči na kurilno olje se konča verjetno prej kot v sekundi, ni nikakršne žerjavice, ni nobenega šamota, železja je manj, tipično je vse skupaj tudi na nižji temperaturi. Zato so v pečeh na kurilno olje nastali viški veliko manjši od tistih pri pečeh na pelete. Bi pa tudi peč na kurilno olje lepše in boljše delovala z zalogovnikom. Le da je pri njej ta razlika precej majhna.
O spiralah v zalogovniku. Spiralam v zalogovnikih se je boljše izogniti. Ob uporabi predvsem mešajo vodo v zalogovniku, kar je praviloma zelo nezaželjeno, in na nekem območju v zalogovniku počasi dvigujejo temperaturo, kar je zelo rado vse skupaj v nekih neuporabnih temperaturnih območjih. Raje vodo ogrevaj na neko kontrolirano in uporabno temperaturo in jo potem v zalogovnik pelji na ustrezno mesto. Obstajajo sicer načini uporabe zalogovnikov in/ali načini konstrukcije spiral, kjer je to čisto v redu, samo to pride v poštev pri kompleksnejših sistemih.
Bilo je rečeno, da naj bi navaden zalogovnik kot tak bil primeren le za en toplotni vir. To seveda nikakor ni res. Na en navaden zalogovnik lahko mirne duše direktno priključiš poljubno število virov toplote.
Če toplo sanitarno vodo pripravljaš s posebnim bojlerjem, potem zalogovnik dimenzioniraš v skladu s potrebami po shranjevanju nekontroliranih viškov toplote. Če pa imaš v zalogovnik potopljen bojler ali toplo sanitarno vodo pripravljaš sproti z notranjim (narebrena rostfrei spirala) ali zunajim toplotnim izmenjevalcem (ploščni, cevni, ...), vedno potrebuješ v zalogovniku določeno količino tople ogrevalne vodo za pripravo tople sanitarne vode. V tem primeru dimenzijam zalogovnika moraš dodati primerno količino za potrebe sanitarne vode. Če to primerjamo z bojlerjem, pomeni približno toliko večji zalogovnik, kolikor velik bojler bi bil potreben, oz. še malo več.
Vedi tudi, da kaj takšnega kot prevelik zalogovnik v smislu tehničnega delovanja ne obstaja. Je pa zalogovnik hitro lahko premajhen. Žal je pa res lahko tudi prevelik v smislu financ ali prostora, ki ga zahteva.
Upoštevaj še to, da je kombinacija zalogovnika in bojlerja (zunanjega, samostojnega) strašno problematična in to boš le stežka spravil do vsaj približno dobrega delovanja. Mislim pa, da bi pri peči na pelete uspel kar dobro shajati, če bi ogrevanje bojlerja omejil na časovne intervale, v katerih gori peč, oz. če smo bolj natančni, na intervale, v katerih peč od sebe oddaja toploto. Torej tako, da bi bojler vedno ogreval direktno iz peči, ne pa tudi iz zalogovnika.
Možne so raznovrstne hidravlične vezave, sam zagovarjam takšno, kjer se toplota pretaka čim bolj direktno od virov do porabnikov, v zalogovnik gredo pa le viški, oz. se od tam vzamejo primanjkljaji. Zahteva pa to zalogovnik, ki ima stranske zgornje (in po možnosti tudi spodnje) priklope konstruirane tako, da omogoča uporabo vode skoraj povsem iz vrha (in dna) zalogovnika. Drugače je vsaj en reden porabnik potrebno vezati na vrh zalogovnika, navadno je to ogrevanje sanitarne vode. Če tega ne narediš, bi na vrhu zalogovnika ves čas vzdrževal neuporabno "kapo" vroče vode. Izjema od vsega je tipično priprava tople sanitarne vode z zunanjim toplotnim izmenjevalcem, ki se navadno priključi paralelno na vse ostalo z dovodom iz vrha zalogovnika in povratkom na dno.
Toploto sončnih kolektorjev lahko kadarkoli uporabiš za karkoli. Je pa tako, da jo je v vsakem trenutku pametno uporabljati za tisto, kar v danem trenutku zahteva najnižjo temperaturo ogrevalne vode. Poleti, ko ogrevamo edino sanitarno vodo, je pač po sili razmer to, to. Pozimi pa navadno ogrevanje prostorov (še prav posebej talno) zahteva nižjo temperaturo in je zato toploto iz sončnih kolektorjev veliko bolj smotrno usmeriti tja.
Ampak zgodbe tukaj še ni konec, saj za pozimi potrebujemo kar neko kritično maso kolektorjev, da od njih sploh kaj praktičnega je. Če je nimamo, bo vse, kar pridelajo, izgubljeno že v dovodnih ceveh, izmenjevalcih, črpalkah in podobnem od kolektorjev do zalogovnika. Ta večja količina kolektorjev pa potem zahteva ustrezno večji zalogovnik, ampak to ne pozimi, temveč poleti. Nastalo toploto je namreč predvsem takrat nekam potrebno dati. Res je pa tudi pozimi, oz. še bolj izrazito je to v prehodnih obdobjih, bolj ugodno, če z njimi pridelamo večjo količno tople vode kakor ustrezno manjšo količino vroče vode, za kar spet potrebujemo večji zalogovnik.
Zato se je pač dobro vnaprej odločiti ali kolektorje uporabljati le za ogrevanje sanitarne vode poleti ali tudi kot podporo ogrevanju pozimi. V prvem primeru vzameš malo kolektorjev (ker bo poleti to dovolj), zalogovnik je lahko manjši ali celo z njimi ogrevaš samo bojler, postaviš jih pa pod kotom, da sonce nanje najbolj pravokotno sije poleti (v naših krajih okrog 23°). V prehodnih obdobjih bodo še kaj malo pomagali, pozimi pa od tega zaradi količine in naklona ne bo nič omembe vrednega. V drugem primeru vzameš večje število kolektorjev, obvezno potrebuješ zalogovnik in to večji, postaviš jih pa pod kotom, da bo sonce nanje najbolj sijalo pozimi (pri nas okrog 68°). Potem pozimi z njimi pomagaš ogrevati, po možnosti talno z nizko temperaturo ogrevalne vode, v prehodnih obdobjih tudi, ti pa verjetno ostane še kaj energije za ogrevanje sanitarne vode, poleti je kljub neugodnemu naklonu zaradi večjega števila kolektorjev energije še vedno preveč za potrebe sanitarne vode.
Če malo povzamem, Figo, najprej se bolje poduči o vsem skupaj in šele potem odloči, kaj boš delal. Če se ti mudi, ker zima trka na vrata, ti pa nimaš delujočega ogrevalnega sistema, naredi zdaj nekaj nujnih stvari in takih, ki bodo v vsakem primeru dobre, kaj več pa potem recimo drugo leto, če boš čez zimo priden in se veliko naučil.
Če sem prav razumel, nujne stvari pri tebi predstavljajo mešalni ventili z motornimi pogoni za radiatorje in talno ogrevanje ter predvsem dobra regulacija. Regulacijo potrebuješ eno ali več povezanih. Več neodvisnih za posamezne kroge, kakor so nekateri predlagali, ti nikakor ne bo dobro delovalo. Naredi zaenkrat to. Po možnosti dodaj še kak manjši zalogovnik. Ostalo kot drugačno ogrevanje tople sanitarne vode, morebitno dodajanje toplotne črpalke, sončnih kolektorjev in razne optimizacije potem čez leto ali dve, ko boš ogrevalne sisteme že dobro obvladal in vedel, kaj in kako.
Aleš
200/2,5= 80 EUR. Torej 120EUR prihranka na leto v primerjavi z el. bojlerjem.
