PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Sončne elektrarne za samooskrbo-dejanske izkušnje

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
tu pa si malo v zmoti, komot lahko kuriš drvi v peči in to brez nafte in elektrike, samo malo treba bolj delat po starem načinu.
Citat:tu pa si malo v zmoti, komot lahko kuriš drvi v peči in to brez nafte in elektrike, samo malo treba bolj delat po starem načinu.

Kamot ravno ni, je pa seveda možno. Si pa težko predstavljam nekoga, da bi s sekiro podiral 30 m smreke, jih z ročno žago razžagal na meter dolžine in s klini raklal in znosil nekam, da bi se osušile. Pol pa čez leto ali dve s kakšno cizo ali pozimi s pokami zvozil do hiše, kjer bi jih z ročno žaga razžagal na polena, nato razcepil za drva in zložil v drvarnico. Le koliko časa bi za to porabil? Pa seveda, če gozd ni ravno za hišo, je treba peš do tja...
Imaš na TV kar nekaj serij katere kažejo življenje v divjini na Aljaski. Tam to nekateri delajo na star način- brez elektrike in brez nafte. Vendar celo zimo ne daljo praktično nič drugega, kot podirajo drevje, pripravljajo drva in kurijo v peč v leseni koči veliki mogoče 3x4 m v eni etaži. Naše hiše pa imajo 150+ kvadrotov v dveh ali celo treh etažah...
oneh, to si pa lahko doživel pri nas v Sloveniji če imaš kolko tolko let na plečih?
Sam nisem veliko (ker sem po končani OŠ, ko bi to lahko delal šel v srednjo šolo v drugo mesto, kjer sme živel v internatu), e pa to delal moj oče, jaz sem mu pa nosil malico in seveda odstranjeval kakšne veje, premikal manjše hlode, s kladivom zabijal kline...O motorki smo takrat lahko le sanjali, oče se je prevažal s kolesom, jaz pa peš in sem o kolesu le sanjal. Zato tudi vem, kako približno poteka in tega ne bi nikomur privoščil.
Tja do 1960. leta z drvmi tudi pri nas ni bilo nekega hudega veselja. Z mamo sva na kozi s cugžago žagala metrska polena na 25 cm. Da je pa do metrskih prišlo, sta oče in mama sama tudi s cugžago (amerikanko) podrla bukve nad hišo, nato jih je oče ročno ˝lifral˝ s cepinom do hiše in scepil s cepilnicami (cpivncami, posebnimi zelo dolgimi sekirami in lesenim kladivom). Res je, da smo ogrevali le kuhinjo, porabili cca 4 - 5 prm drv na zimo, za v peč je mama iz smrekovih in drugih vej delala butare, za peko so bila polmetrska smrekova drva. V soboto je zato bila ogrevana največja soba - hiša. Za spat sem na štedilniku pogrel cegu (bobrovec), ga zavil v časopisni papir, potisnil v vrečo iz blaga in šel spat. Nikoli me ni zeblo, čeprav sem v podstrešni sobici pozabil zapreti vrata in je ponoči nanosilo sneg poleg postelje. V hudi zimi je v kmečki peči počasi gorel kak štok, zaglavec. Z nakupom rabljene Stihl Contre je bilo delo v gozdu in doma mnogo hitrejše. To žago imam še danes v spomin na očeta. Enako je vsak dan v službi nesel vsaj kako uro daleč, sodelavci v skupini (partiji) pa olje in mešanico, poleg osebnega ročnega orodja (sekire - malarina, cepina, klinov...)
Jamrati nismo bili navajeni, tako je pač bilo, kot je bilo. Znali smo se dobiti skupaj, zapeti, plesalo se je kar precej. Pa še kaka božja pot, god, obhajilo, birma, in je bilo čisto v redu. In četrtkov večer... ko je prišel radio Erma k hiši (podoben jajcu, če ga ima kdo naprodaj, kupim).
Tista količina nafte in elektrike ki jo rabiš da dela peč na drva je precej zanemarljiva. Konkretno, ena raziskava iz domačih logov kaže da za posek in transport drv porabiš okoli 2,2% energije lesa, za izdelavo sekancev pa še cca 1% energije. Skupno 3.5%. Pa če kdo ne verjame: link

(zanimivo branje tudi sicer, da so npr. leskova drva podobne kurilne vrednosti kot bukova)

Lokalna soproizvodnja toplote in elektrike iz biomase na nivoju skupnosti bi bila pomoje najboljša varjanta. Tam imaš lahko dobro izgorevanje in so tudi izpusti PMxy majhni. Oddaljene objekte ogrevaš s TČ, tiste v strnjenih naseljih pa z "odpadno toploto" proizvodnje elektrike.
Samo kaj ko je lažje dat subvencije in se tudi v mestih ogrevati na TČ in rečti da elektrika itak pride iz sonca.
In btw, to se res dogaja v Ljubljani, in to 2km od centra v elitni četrti Rožna dolina. Študentsko naselje pa ima kotlovnico in daljinsko ogrevanje na plin in samo zase. Top energetska strategija.
Največji problem kogeneracije je njena rentabilnost. S polno močjo lahko deluje mogoče 3 mesece v letu. Še kakšne 3 mesece lahko deluje z zmanjšano močjo. Ostalih 6 mesecev pa nimamo kam s toploto. Tako je profitabilnost take investicije vprašljiva.
Je pa kombinacija kogeneracija, SE zanimiva, saj proizvajamo dovolj elektrike skozi vso leto- pozimi v glavnem kogeneracija, spomladi in jeseni oboje po malo in poleti v glavnem SE.
Se strinjam da problemi s kogeneracijo obstajajo in kar navajaš glede sezon je definitivno res, a po drugi strani tudi SE delujejo na omenjeni sezonski ravni in pozimi delajo bistveno manj kot poleti. Kombinacija je zato ker se te sezone ravno obrnejo, definitivno zanimiva.

Sicer pa, glede na to da subvencioniramo SE ki so brez net-meteringa tudi bistveno slabše rentabilne in celo promoviramo "ogrevanje s sončnimi elektrarnami" je očitno rentabilnost drugotnega pomena in gre za neke višje cilje Wink
vprašanje je samo, kakšni so te višji cilji in zakaj jih SE izpolnjujejo, kogeneracija pa ne in jo povsem zapostavljamo...
Saj lahko za kogeneracijo tudi dobiš subvencijo. SODO ti subvencionira odkup elektrike. Lahko jo tudi postaviš in greš (do konca tega leta) v sistem neto meritev.
Seveda pa moraš za priklop na omrežje izpolnjevati določene pogoje. In če ne moraš prključiti SE ti kogeneracije ne boš mogel.

Rentabilnost je drugotnega pomena le, če se vlaga skupen in ne lasten denar. Ljudje jamrajo, da se jim že SE ne splača postaviti, ker je vračilna doba npr. 10 let, a v kogeneracijo, kjer bi bila doba vračanja investicije npr. 30 let bi pa vlagali? Pa imeti moraš dovolj lastne biomase. Če biomaso kupuješ, je stvar glede rentabilnosti še slabša. To biomaso moraš nekako nalagati v kotel. Čistiti je treba pepel, dimnik...Pri SE pa daš na streho panele, na steno razsmernik, potegneš dva kabla in si EKO...
Pozdravljeni, iščem nekoga ki prodaja/montira snegobrane, ki se montirajo med sončne panele, ker jih imam čisto do roba strehe in zato ne morem montirati linijskega snegobrana na koncu. Spodaj je namreč pergola, ki ne zdrži take teže snega.


Nekaj v tem stilu iščem:
https://alpinesnowguards.com/roof-type/s...ow-dog-blk

Servisa za poškodovano pergolo res ne bi plačeval več kot enkrat, tako da hvala vsem za namige, usmeritve, pomoč.
Tudi mene zanima, če kaj obstaja za naknadno vgradnjo. Sem videl, da danes montirajo panele tudi z nekimi vmesnimi snegobrani, a se bojim da v mojem primeru konstrukcije (K2 Crosshook 4S in Luxor paneli) kaj takega naknadno ne morem dodati?

Tudi pri nas je pod kapom pergola, vendar imamo zaenkrat lamele kar odprte, da ne pride do poškodb. Kako je bilo pa pri vas, da ste že enkrat morali poservisirati? Si ne predstavljam, koliko bi stalo popravilo, če bi se dejansko lamele zvile, ko bi večja količina snega zdrmela s strehe.
No, tudi sam se srečujem s primerom zdrsa snega, a ni težava v pergoli. Narobe hodi, ker nismo pomislili na sneg in njegovo težo ob zdrsu s strehe. Vhod v hišo je pod paneli in je do zdrsa snega nad delom vhoda kar precejšen strah pred poškodbami koga od družinskih članov.
Sedaj spremljam hiše s paneli in ugotavljam, da so skoraj povsod enake težave. Je že kdo reševal z nekakšnimi snegobrani kot je prikazano v postu soforumaša? Zakaj takšnega vprašanja oz. nasveta še nisem zasledil na tem forumu? Zakaj tega ob montaži nihče ne omeni?
Smo smo, sam te to ni zanimalo... Sploh, ker se tovrstno poseganje v čimprejšnji zdrs snega ne podpira, ker bo SE naredila par kwh manj... Tu na forumu, ne na splošno

Premleto pa sicer mnogokrat, se mi pa ne da brskat po tem forumu. Se zase ne, ker je iskalnik nevreden te besede. Več sreče imam sicer z googlovim iskalnikom, ni hudič da ne bos našel, če boš iskal
Jaz sem na to gruntal že prej. Ne moreš dati prednost kWh pred človeškim življenjem. Na forumu je na splošno veljalo, da snega itak ni, če pa že je naj čim prej dol zleti. In se daj se na žalost to dogaja, nekateri so bili zavedeni in imajo sedaj problem. Težko bo sedaj, najlažje bi bilo panele prestaviti tam kjer ni nevarnosti, pa magari na manj osonceno lego.
Vsem tukaj ki imate probleme z zdrsom snega in vsem ki montirajo Se na strehe:
Če bi monteri planirali in reskirali vzdolžne razmake med paneli vsaj 25 cm bi avtomatsko dobili naravni snegobran, lastniki SE na strehi bi pač morali vzet v zakup malo bolj neestecki izgled strehe, če res ni nevem kak strma streha ta naravna zapora med paneli sigurno zadrži sneg.Ampak za to treba mislit in računat na vse dejavnike?
Imam zelo strmo streho panele montirane z razmakom ,razlog razmaka je tudi odprava mogočih napak oziroma kot rečejo vzdrževanja , lahko hodiš med paneli , menjavaš opimizatorje preglejuješ spoje itd... dočim pri vaši montaži panelov je to malo drugačen sistem tudi če rikne 1 optimizator nekje v sredini, treba nekaj več vijačenja, ampak našla bi se rešitev za težave zmontira pa jih vsaki krovec ki ima 5 minut časa..
1 ... 468 469 470 471 472 ... 678 Pojdi na stran 
Iskanje po temi