[papez46]

papež46,
[b]Skupaj je 635 €.[/b]

635 € za 79m2 na ogrevalno sezono je končno pravi podatek.

Zgoraj sem samo razmišljal, kajt vsi razni koeficienti so lahko le "kulisa" za zamegljevanje dejanskega stanja.

Pomeni, da je tvoj strošek za ogrevanje 8€/m2.
Če potegnem primerjavo z mojimi stroški, je stvar celo primerljiva.
Kurilca gre na sezono dobrih 1300 lit. To je cca 900€. Ogrevam dobrih 200m2 v treh etažah, res pa je, da v kleti ni posebej visoke temperature, v pritličju in mansardi pa je sistem nastavljen na 21 stopinj.
Pomeni da je moj strošek dobrih 4,5€/m2. Samo gorivo.

Če sedaj ( česar pa ne vem ) upoštevam še tvojo temperaturo prostorov, ter dodam k mojim stroškom še vsakoletni servis in pregled kotla, stroške dimnikarja in amortizacijo celega sistema - je slika realna.
Seveda je pri tebi treba upoštevati še zaslužek posameznih "operaterjev", ki vam vse to beležijo in obračunavajo, in pa seveda tistih 25% skupnih površin.

In na koncu še morda mala pravokacija. Ti stroške ogrevanja pokrivaš mesečno in morda na koncu sledi še kakšen poračun, pri meni pa moram poskrbeti za brezhibnost sistema sam - pred sezono - cisterna pa mora tudi biti polna in dobavljeno energijo moram plačati "CASH" ob dobavi - da se lahko preko zime grejem. Da o morebitnih stroških popravil ali servisov peči - če do njih pride med kurilno sezono - sploh ne omenjam.

[soplmed1]

papež46,
to so bili stroški izpred dveh let.

"Olajševalni faktorji" (ali uradno lega prostora glede smer neba in površina zunanjega ovoja posameznega prostora) so pri našem stanovanju med 0,6 in 0,75. Mali koeficienti so tudi zato, ker smo na vrhu in imamo izredno slabo izolirano podstrešje.

Potem sem iskal načine k zmanjšanju stroškov s čimmanjšo investicijo.
Na podstrešje sem dal med med 20 in 30 cm steklene volne, v dnevni sobi sem pri lesenem oknu z dvema stekloma (krilo na krilu, ni termopan) notranje steklo zamenjal z dvoslojno energijsko varčno zasteklitvijo. Tako je sedaj 3-slojna zasteklitev, ki ima skupni U nekje 1,5 w/Km2. Toplotno ugodje se je s tema dvema posegoma strašansko izboljšalo, pa čeprav sedaj vzdržujemo nižjo temperaturo dnevne sobe. Olajševalni faktorji pa so ostali nespremenjeni. 8)

Sedaj imamo na vse odprt le radiator v dnevni sobi z olajševalnim faktorjem 0,7, drugje pa je vse zaprto. Če se nam zdi nekoliko prehladno, začnemo najprej z zapiranjem vrat od obeh spalnic, potem pa še vrata na hodnik proti kuhinji. Če so vsa vrata dnevne zaprta, je tudi v najhujši zimi prevroče oz. več kot 23 °C, spalnici in kuhinja pa imajo med 18 °C in 19 °C.

Ko smo že govorili o natančnosti delilnika v primeru uporabe termostatskega ventila, ko je vroč le gornji del radiatorja, je sedaj pri meni celoten radiator enako vroč, ker je vedno na vse odprt. In ker je ves vroč, povzroča tudi močnejše zračne tokove in s tem še povečamo odvzem toplote, seveda pri isti hitrosti štetja enot na delilniku.
Za razliko od mene, so sosedje raje investirali v nove radiatorje, v termostatske ventile in nova okna.

Še nekaj o super duper natačnosti delilnikov. Vsaj tako piše v reklamah.
Ti merijo le temperaturo radiatorja. Ko ta preseže 30 °C, začne šteti. Hitrost štetja je neka funkcija temp. radiatorja.
Seadaj pa izračunajmo natančnost ob eni posebni situaciji. Običajno se mi julija zgodi, da števec našteje od 3 do 5 enot. To pa zato, ker se takrat temp. v stanovanju dvigne čez 30 °C. Torej moram plačati še toploto, ki mi jo da sonce skozi odprto okno :mrgreen:.
Natančnost oz. nenatančnost se izračuna tako, da napako deliš s pravim številom enot. Prava vrednost bi morala v tem primeru biti natančno 0.
Torej nenatačnost = 3 enote/0 = neskončna, kar je zanesljivo > 5%. :lol: :lol: :lol:

[papez46]

Glede na vse napisano, ti ostane le ena opcija! :roll:

Zapri vse ventile na vseh radiatorjih. Vzemi ključ 17 ali 19 ali 21, ter odmontiraj vse radiatorje. Seveda tudi stenska konzole. Ostale ti bodo le še cevi. Teh ne moreš odstraniti.

Kupi si primerno število električnih radiatorjev in jih namesti na stare lokacije.

Sam sem podobno naredil, ko smo ugotovili, da v stanovanju kjer biva hči in je bilo centralno ogrevanje na olje skupno ( v večstanovanjski hiši ) izolacija objekta slaba, ključ delitve stroškov pa nikakršen, da so stroški za porabljeno kurilno olje previsoki in da se kuri in ogreva VESOLJE.

Odmontiral sem obstoječe radiatorje, kupil nove ( mislim da beha ali nekaj podobnega) in konec nategovanja in večne nejevolje.

1500 W radiator je bil menda nekje okoli 170€. Montaža 5 minut.
Radiator ima lasten termostat za vklop, lahko pa jih krmiliš tudi centralno.

Ne rečem, da boš ( če ne upoštevaš stroškov nakupa novih radiatorjev ) za porabljeno elektriko plačal bistveno manj, kot sedaj plačaš za sedanje ogrevanje.

Ne boš pa se ubadal z %, koeficienti in z nategovalci!

Plačač boš natanko toliko kolikor boš porabil, saj tvoj števec šteje le in samo tvojo porabo.

[suze- mi-liju]

Natančnost oz. nenatančnost se izračuna tako, da napako deliš s pravim številom enot. Prava vrednost bi morala v tem primeru biti natančno 0.
Torej nenatačnost = 3 enote/0 = neskončna, kar je zanesljivo > 5%. :lol: :lol: :lol:

Meni se zdi, da si ti jedrski fizik pikolovskih neuvrščenih (beri: nepoznanih) ved.
Upam da najdeš C atom neznanega preseka vzporeden s koficientom 13. :wink:
lp

[mucek4]

1500 W radiator je bil menda nekje okoli 170€. Montaža 5 minut.

In je zaradi 170€ z velikim izkoristkom ja.... Malo morgen. Delavnico (d)ogrevam z elektriko 2kW konvektorski radiator iz "Bau-Bau" za 20€. 5 minut greje in je že dovolj...

[[SkA]]

Potem sem iskal načine k zmanjšanju stroškov s čimmanjšo investicijo.
Na podstrešje sem dal med med 20 in 30 cm steklene volne, v dnevni sobi sem pri lesenem oknu z dvema stekloma (krilo na krilu, ni termopan) notranje steklo zamenjal z dvoslojno energijsko varčno zasteklitvijo. Tako je sedaj 3-slojna zasteklitev, ki ima skupni U nekje 1,5 w/Km2. Toplotno ugodje se je s tema dvema posegoma strašansko izboljšalo, pa čeprav sedaj vzdržujemo nižjo temperaturo dnevne sobe. Olajševalni faktorji pa so ostali nespremenjeni. 8)

Pa ni tako, da bi se moral ta faktor malce popraviti, če si vse to naredil? Sklepam sicer, da tiste "montažerje delilnikov" sam ponovno plačaš, če bi rad ponoven izračun. :roll:

Ti merijo le temperaturo radiatorja. Ko ta preseže 30 °C, začne šteti. Hitrost štetja je neka funkcija temp. radiatorja.

To potem, iz reklam vzeto, pomeni da vam ne meri temperature prostora, torej t.i. "enotipalno" merjenje? Naj bi se dobili tudi taki delilniki, ki upoštevajo v tej računici še obstoječo temperaturo v prostoru?

[firbčna]

Pri vsej tej diskusiji, ki jo že nekaj časa spremljam (dodati sicer nimam kaj, se pa rada učim, ker gremo tudi v našem bloku na vgradnjo delilnikov) -
mi je najbolj zanimivo to, kaj bi vse nekateri naredili, da bi se izognili plačevanju za energijo (toploto), ki jo prejmejo - seveda na račun sosedov, koga pa?
Skupen račun za blok je pač tak, kot je. Delilniki naj bi samo omogočili, da se strošek pravilno porazdeli med vse uporabnike (kjer direktno merjenje ni možno). Suma sumarum račun za toploto ne more biti večji po vgradnji delilnikov, kot je bil prej. Nov strošek predstavlja seveda sama vgradnja in odčitavanje ter obračun. Ampak o tem se nima smisla prerekat, predpis je tu.

[Nebomgabiksal]

Zdaj se uvajajo delilniki - vprašanje je ali bo ščasoma stanovanje v IX. nadstropju na južni strani vredno več kot pritlično stanovanje na severni strani? Ali bo delilnik postal faktor pri določanju cene stanovanja, tako kot 'pogled na morje'?

[soplmed1]

"]

Potem sem iskal načine k zmanjšanju stroškov s čimmanjšo investicijo.
Na podstrešje sem dal med med 20 in 30 cm steklene volne, v dnevni sobi sem pri lesenem oknu z dvema stekloma (krilo na krilu, ni termopan) notranje steklo zamenjal z dvoslojno energijsko varčno zasteklitvijo. Tako je sedaj 3-slojna zasteklitev, ki ima skupni U nekje 1,5 w/Km2. Toplotno ugodje se je s tema dvema posegoma strašansko izboljšalo, pa čeprav sedaj vzdržujemo nižjo temperaturo dnevne sobe. Olajševalni faktorji pa so ostali nespremenjeni. 8)

Pa ni tako, da bi se moral ta faktor malce popraviti, če si vse to naredil? Sklepam sicer, da tiste "montažerje delilnikov" sam ponovno plačaš, če bi rad ponoven izračun. :roll:

Ti merijo le temperaturo radiatorja. Ko ta preseže 30 °C, začne šteti. Hitrost štetja je neka funkcija temp. radiatorja.

To potem, iz reklam vzeto, pomeni da vam ne meri temperature prostora, torej t.i. "enotipalno" merjenje? Naj bi se dobili tudi taki delilniki, ki upoštevajo v tej računici še obstoječo temperaturo v prostoru?

Ska,
ne vem, če si te olajševalne faktorje prav razumel. Ti faktorji so pravzaprav "socialni faktorji". Z njimi se doseže to, da če bi vsi enako varčevali bi v idealnem primeru vsi plačali enako na m2 stanovanja. Torej tisti, ki imajo več zunanjih sten, bi brez teh olajš. faktorjev plačevali več, kot tisti, ki imajo samo eno zunanjo steno. Tako pa približno enako.

V mojem primeru je še neogrevan strop, zato imam tako mali faktor 0,7 (manjši ko je, bolje je :-), brez olajšave je vrednost tega faktorja "1"). Ker sem sam na lastne stroške izoliral strop, ne rabim nobenemu polagati računov. Zato kar naj ostane takšen faktor kot je.

Glede drugega tipala, pa mislim da je čisti nesmisel. Prvo, da si razjasnimo, kdaj radiator oddaja več toplote, ko je okolica hladna ali ko je topla? Seveda, ko je hladna. Kdo pa ima rad hladno stanovanje? Nihče. Torej po tej plati je nesmisel.
Kaj pa tisti, ki imajo radi vroče? Ti dvignejo temp. stanovanja le za 3 ali 4°C in nič več. Ker pri višji temp. stanovanja radiator oddaja manj toplote, jih je potrebno še nekoliko bolj odpreti in števec še hitreje šteje. Torej ta plača še malo več kot toplote prejme. Pa kaj zato. Takemu potratnežu bi jaz še ekstra pribil nekaj tisoč porabljenih enot.

Pravzaprav potratneža, ki je rad v vročem in ne tistega z odprtim oknom, najbolj udari po žepu to, da za dvig temp. za par stopinj, mora imeti skoraj vse radiatorje na vse odprte. Števcem se kar meša od štetja, toplota pa se skozi notranje neizolirane stene širi v sosednje stanovanje. Če je sosed pameten, radiatorje še malo pripre in se ogreva na račun soseda.
Tako si jaz ogrevam kuhinjo .

[Fery]

Kaj če radiator spremeniš v konvektor?
A bi v tem primeru delilniki prikazali manj?

[Merlin1]

Ste eni čudni hock: . Sem delal v par blokih, kjer so si omislili etažne centralne. Razlike v ceni ogrevanja so tudi 1 - 4. Kdo te v tem primeru vpraša za zunanje stene ali imaš nova ali star okna... . Ne vidim nobenega smisla v nekem dodatnem faktorju je 30% zakonskih preko glave.

Tile merilniki toplote, ki se montirajo na radiatore pa so nič drugega kot nujno zlo. Tale olajševalni faktor je po mojem samo za to da imajo manj kreganja z obračunom. Nobeni niso preveč zanesljivi. Boljši pa so nedvomno tisti z dvema tipaloma, ti vsaj v optimalnem primeru zaznajo drug vir energije, (računalnik, Tv, kuhalnik....). Pri nas bomo še počakali.....

[soplmed1]

Kaj če radiator spremeniš v konvektor?
A bi v tem primeru delilniki prikazali manj?

Ne, v kolikor samo povečaš kroženje zraka.
V primeru zamenjave grelnega telesa, pa ti tudi nastavitve delilnika ustrezno korigirajo. Tako da s tem nič ne pridobiš.

Merlin1,
se strinjam s tabo.
Le glede bojših delilnikov ne. Namreč drugi vir toplote poveča temp. stanovanja, to zazna termostatski ventil, ki pripre radiator, radiator se prične ohlajati in delilnik šteje počasneje. OK. Temp. stanovanja, kot sem že pisal, pa je približno vedno enaka (+/- par stopinj). Tako boljši delilniki pravzaprav zanemarljivo boljše odmerijo. Je pa verjetno dvotipalna izvedba dobra tržna poteza konkurenčnega proizvajalca.

[mucek4]

Ok. Torej če se meri samo temperatura radiatorja, potem se da te merilnike na zelo lep način prinesti okrog. Radiator spremenimo v konvektor. Pod njega namestimo ventilator za prisilno vpihavanje zraka. Tako bo stanovanje hitreje toplo in termostatski ventil bo prej izključil.

Kdo pa ima rad hladno stanovanje? Nihče.

Definiraj hladno. Če je to zate 21 stopinj, potem jaz!

[soplmed1]

Definiraj hladno. Če je to zate 21 stopinj, potem jaz!

Da je na delilniku videti kaj efekta v počasnejšem štetju, mora biti temp. prostora vsaj nekaj stopinj nižja od tvojih 21 °C. Torej mora od oka biti pod 18°C. Nisem izračunaval, govorim na pamet.

[Žerjavar]

S temperaturo radiatorja je kar dobro definirana dejanska poraba toplotne energije. Merjenje temperature prostora ni potrebno. Količina energije, ki jo radiator odda v prostor je odvisna od površine radiatorja in temperaturne razlike med radiatorjem in prostorom. So še vplivi kvalitete površine (barve) in gibanja zraka ob radiatorju (hitrost, vrtinčenje). Če imaš v prostoru višjo temperaturo, so izgube višje, razlika temperature med radiatorjem in prostorom mora biti višja - temperatura radiatorja bo znatno višja. Površina radiatorja je vgrajena v sistem štetja enot.

Če hočeš nekaj pridobiti na račun sosedov, moraš izkoristiti dodatne vplive, da boš enako energijo dobil pri nižji temp. razliki. Najbolj efekten je že bil omenjen - hitrost gibanja zraka = ventilator pod radiatorjem. Če radiatorji niso barvani belo, se nekaj dobi z barvanjem.

V vsakem primeru dobavitelj energije za blok ima števec energije, točno ve koliko energije je dobavil, koliko denarja mora dobiti od vseh strank. Delilnik samo služi za pravičnejšo delitev (ali pa povzročitev sporov) porabe energije med stranke.