[hmm]

Žerjavar
Aha.
Predvidevam potem, da ko kondenz med špranjami doseže vrh XPS plošč in se začne razlivati med XPS in EPS, ta "razlita" voda deluje kot povečana površina, ki greje tudi vodo v špranji, s tem pa(ko je ta razlivna površina dovolj velika) ji poviša temperaturo do te mere, da zračna vlaga ne kondenzira več na tej ujeti vodi. Delujejo pa te špranje napolnjene z vodo kot toplotni mostovi.
Torej iz tega vidika(če si prav razlagam) je bolje da ni HI(ideja ni iz mojega zelnika), če smo le sigurni, da bo meteorna voda imela kam odtekat in ne bo zalivala toplotne izolacije ali še kaj višje. Vprašanje pa koliko je toplotnih izgub skozi te špranje napolnjene z vodo(če res to tako deluje). In če je tako in damo HI po tlorisu, se splača potruditi in narediti čim manjše špranje pri polaganju XPS.

[Litvak]

Drenaza bo, vrh plosce pa bo 20 cm pod nivojem zemljine ko bo okolica narejena do konca

[hmm]

Kritike izločitve HI(pod izolacijo) v takih primerih bi bile dobrodošle.

[hmm]

Tudi pri kombiniranju EPS in XPS je morda treba biti previden. Če se lovi minimalno mejo(kar 3 cm EPS morda je) se lahko zgodi da pride do kondenzacije v EPS. Ne predstavljam pa si, kako se tak stiropor potem posuši tam spodaj. Morda je kondenzacija na takem mokrem delu še lažja(nekakšno verižno dogajanje). Kolikšna je še izolativnost mokrega EPS? Morda je za moker EPS škoda denarja.

[hmm]

Jaz imam eno zamisel, ne vem pa ali bi bila smiselna za reševanje teh problemov.

Na podložni beton bi se po celotnem tlorisu hiše(razen seveda sten) najprej položilo recimo 20 cm široke "trakove", debeline recimo 5 cm, med katerimi bi bile recimo 5 cm široke špranje, skozi katere bi ventilator poleti pihal vroč zunanji zrak. S tem bi se ogrela zemljina pod hišo(in se morda tudi nekoliko osušila), kar pa bi bilo morda dovolj, da se lahko uporabi EPS namesto XPS. Hkrati s tem bi bile tudi manjše toplotne izgube zaradi manjše temperaturne razlike v ogrevalni dobi leta.

[KeCko]

Glede na razliko v ceni je ta debata sploh smiselna? Resno? Naredite si hiter izračun koliko vas pride kvalitetna izvedba in koliko malo rizična. Pri investiciji cca 150.000eur se tukaj pogovarjamo o cca500eur. Saj je prav da se, vendar je dobro vedeti kdaj se nekje ustaviti.

[Žerjavar]

špranje, skozi katere bi ventilator poleti pihal vroč zunanji zrak. S tem bi se ogrela zemljina pod hišo(in se morda tudi nekoliko osušila)

Problema vlage (kondenza) v izolaciji tal nad zemljino s tem ne rešiš. Ta problem je predvsem pozimi, ko nimaš zunanjega toplega zraka na razpolago. Za zmanjšanje količine kondenza je potrebna dobra parna zapora pod estrihom. Popolnoma izogniti kondenzu se ne moreš.
Če imaš dobro drenažo, bo zemljina pod talno ploščo relativno suha - dež je ne zmoči, po zunanji zemljini pronicajoča voda se steče v drenažo. Nekaj je sicer kapilarne vlage, ki prihaja iz okoliške zemljine ali pa večjih globin. Vendar vlaga v obliki vode v zemljini zeeelo malo vpliva na zimski kondenz v izolaciji.

Tvoja ideja bi bila dobra za akumuliranje toplote v zemljini pod hišo. V dno tampona bi vstavil cevi za zrak iz ventilatorja. Poleti bi na ta način segrel kakih 200 m3 zemljine morda za 10 stopinj. To bi ti verjetno razpolovilo zimske toplotne izgube proti zemljini.

[Litvak]

Drenaza bo, vrh plosce pa bo 20 cm pod nivojem zemljine ko bo okolica narejena do konca

Torej mojstri, če zaključimo za moj primer od spodaj navzgor:

ibitol
izotek V4
3 cm XPS
9 cm EPS
sistemska plošča & cevi za talno
estrih


Bo torej tako ok? Ali je med EPS-om in sistemsko potrebna še parba zapora? Če ja, katero folijo priporočate.

Hvala.

[hmm]

KeCko
Morda je tudi kaj več prihranka, odvisno od tega, kaj bi pomenila zmanjšana toplotna razlika za porabo pri ogrevanju.

Problema vlage (kondenza) v izolaciji tal nad zemljino s tem ne rešiš. Ta problem je predvsem pozimi, ko nimaš zunanjega toplega zraka na razpolago.

Če ti tako praviš bo verjetno res. Torej iz vidika suhosti ni posebnega plusa s tem. Da bi se mokrota v izolaciji tudi na ta način lažje posušila. Sklepal sem po sušenju perila če piha veter. Kaj pa iz vidika višje temperature pod izolacijo? Saj višja temperatura bi bila tudi pozimi(takrat bi bil ventilator seveda izklopljen, razen če bi bil dovod zraka izpod kakega črnega pleha na soncu)

Tvoja ideja bi bila dobra za akumuliranje toplote v zemljini pod hišo. V dno tampona bi vstavil cevi za zrak iz ventilatorja. Poleti bi na ta način segrel kakih 200 m3 zemljine morda za 10 stopinj. To bi ti verjetno razpolovilo zimske toplotne izgube proti zemljini.

To je ubistvu že tvoja ideja. Je pa podobna. Bi bilo zanimivo(vsaj za firbc), če bi se komu dalo zračunat, koliko izolirane zemlje ali kamenja(skozi poletje zračno ogrevanega morda tudi skozi kolektorje) bi potrebovali, da bi to toplotno energijo pozimi porabili za ogrevanje. Bi bilo pa verjetno res smiselno to narediti pod hišo(ali v kakem rastlinjaku), saj bi ob enem bila izkoriščena zgornja stran in deloma ob straneh(izolacija temelja).

[hmm]

:...se tukaj pogovarjamo ... Saj je prav da se, vendar je dobro vedeti kdaj se nekje ustaviti.

Ja, priznam to je res moj problem. Večino tukaj morda te eksperimentalne stvari ne zanimajo, ker nihče noče biti poskusni zajček.

[hmm]

Bi tudi izkoristil priložnost v vedenje, da bi potreboval kakega delodajalca ali sodelavca, ki išče ljudi s tem problemom, ker taki ponavadi nismo posebno zaželeni. Upam da ni preveč offtopic.

[hmm]

špranje, skozi katere bi ventilator poleti pihal vroč zunanji zrak. S tem bi se ogrela zemljina pod hišo(in se morda tudi nekoliko osušila)

Problema vlage (kondenza) v izolaciji tal nad zemljino s tem ne rešiš.

Aja, saj res, pri ohlajanju zunanjega vročega in vlažnega zraka bi prej še kaj navlažil morda. Moje sklepanje po sušenju perila je mimo, ker perilo nima "vira hladu" v sebi, da bi na njem kondenziralo.
Morda bi pomagalo če bi bil zrak, ki bi šel notri predgret in da bi šel ven še pri zadosti visoki temperaturi, predno bi spotoma odložil vodo. Vidim da že zehate.

[hmm]

Temo sem speljal v offtopic fantaziranje. Bom se malo ustavil in prepuščam temo temu čemur je namenjena.

[Litvak]

ja toliko si zafantaziral da sem jaz ostal brez odgovora

[Žerjavar]

verjetno talna betonska plošča 10 cm
ibitol
izotek V4
3 cm XPS
9 cm EPS
sistemska plošča & cevi za talno
estrih

Možnost kondenza tudi v EPS.
Med sistemske plošče in EPS vstavi parno zaporo z Sd > 30 m. Lahko sta dve plasti PE folije 0,2 mm v po enem kosu ali pa namenska folija lepljena. Lepljeno tudi na zid.