[kadotr]

Piag, po mojih izkušnjah gre za razliko letno največ nekaj sto evrov. Popson, prosim preberi pogoje za 100% subvencijo, skoraj nihče jim ne ustreza, zato se je ne koristi. Fasada menda (po izkušnjah sorodnika) nanese neto okrog 12.000 €, za marsikoga nedosegljivo. TČ za 5.000 minus subvencija 1.000 je 4.000, a je s težavo dosegljivo. Saj človek nima dosti izbire. Razume le tisti, ki je v slabši finančni situaciji.

[Energetik81]

Drugace sem pa tudi sam pristas, da se prvo uredi izolacija hise in sele potem posodobi ogrevanje. Nekaj drugega sta primera his, ki ju opisuje @sasaapo, sendvic zid in pa kamnita stena, ki je debela, ugibam, vsaj 70cm, ce ne vec. Pri vseh ostalih hisah klasicne gradnje, na katere se v 80’ in 90’ ni dajalo nic izolacije ali pa se je nasprical sloj termopuca pa druga kot toplotna izolacija sploh ni vprasanje. Ni malo primerov na forumu, ko uporabniki porocajo o obcutni razliki po polozitvi volne na podstresje. Obstaja tudi tema “poraba pred in po TI fasade”. Razlike so v nekaterih primerih velike. Da o udobju bivanja ne govorimo sploh, ko je T v hisi enakomerna in ne, kot pri neizolirani, ko je lahko razlika med notranjostjo sobe in pri zunanji steni, vec kot 5 stopinj. Tega ne spremeni niti TC ampak samo izolacija.

Jaz pa na nek način razumem @kadotr.
Če si v 70. ali celo 80. letih, boš res šel investirat v nekaj, kar se bo povrnilo morda v 10, 20 letih? Nima nobenega smisla, razen če se za to zavzamejo dediči.
Razen seveda če denar ni problem in hočeš udobje toplih sten. Ampak potem tak človek verjetno ne bi čakal s fasado do svojega 80. leta, in bi jo izoliral že zdavnaj.
Takrat te bo zanimalo le, da si na toplem brez dela.

[sassapo]

Zato že vseskozi pravim, da ne gre nobene stvari posploševati. Jasno je vsak dobro energetsko saniran objekt prijetnejši za bivanje, varčnejši in na oko lepši.
Včasih pa enostavno ni mogoče, ni finančno sprejemljivo, ali ekonomika ne spelje, saj enostavno dobimo pre-malo za vloženo.
Nasprotno, pa lahko prinese fasada in eliminiranje toplotnih mostov tudi več kot 50% prihranek.
Vsaka starejša hiša je zgodba zase in vsaka je večji ali manjši unikat.

[Popson31]

Se strinjam, da v primeru nekoga, ki je star 70 ali celo 80 in vec let, energetska sanacija objekta ne pride v postev. V tem primeru se pac isce nacin, da se uporabniku cim bolj olajsa uporaba kurilne naprave, v tem primeru pa TC zmaga. Ampak se vedno je pri nas veliko nepremicnin na katere so lastniki custveno navezani. Le te so ogromne, vzdrezvat jih sami ne zmorejo, prodat pa jih tudi nocejo. Na drugi strani pa ni malo druzin, ki se stiskajo v majhnih stanovanjih in si zaradi specificne situacije nakupa vecjega ali celo nakup hise, ne morejo privosciti. Ce bi se v taksnih primerih lastniki zamenjali bi resili marsikatero hiso, ki zdaj propada, ker je lastnik ne zmore vzdrzevat. Dedicev, ki bi mu pomagali pa nima. Ne dolgo nazaj sem bral en clanek, da je v drzavni lasti veliko nepremicnin, ki jih je drzava dobila v zameno za poplacilo oziroma, ker je lastniku le te placevala nastanitev v domu. Pa te hise samevajo in propadajo.

[kadotr]

Popson31, pojdiva od konca tvojega posta. Državne hiše samevajo, zakaj? Čakajo pravega... oz. tistega z denarjem. Tisti z več denarja raje grade na novo. Sicer je skoraj nemogoče prodati veliko hišo in za enak denar nabaviti majhno. Preverjeno pri znancih. Kolikor se pogovarjam, je zelo malo ljudi v prevelikih hišah zgolj zaradi navezanosti. Tloris običajno ne dopušča predelave v večstanovanjsko hišo, penzija pa ne zadošča niti za vzdrževanje, kaj šele fasado. Mladi se velikokrat stiskajo v premajhnih prostorih zaradi kreditne nesposobnosti in nesigurnih služb. Poznajo kar nekaj znancev, ki so jih rubežniki vrgli na cesto. Zadeve niso tako enostavne, kot se berejo po medijih.

Ko sem zidal, so vsi govorili, zakaj tako majhno hišo, zakaj ne še enega štuka ali vsaj nekaj šar več. Že takrat sem vedel, kar je nekaterim šele na stara leta jasno. Otroci gredo, kaj pa potem? Edino nisem vedel, da bo nekoč namesto 6 cm stiropora nekoč 18 cm. Vsega pa človek tudi ne more predvideti.

Temo lahko zaključimo s predlogom, naj predlagatelj pokliče dobrega mojstra, mu pripravi podatke o ogrevalnih temperaturah po prostorih, količine dosedanjega porabljenega energenta, pa bo šlo tudi s TČ. Ekonomija je tukaj drugotnega pomena. Če bo kak sold ostal, se še vedno lahko loti kakega očitnega toplotnega mostu.

[kadotr]

Energetik81, poslal sem z.s.

[snudekat]

Super, da ste ravno pri tej debati. Mi je vse jasno glede "prave poti" v izolacijo, zanima me pa še mnenje ob upoštevanju faktorja čustvene navezanosti - ali po domače povedano, dokler so starši živi (kar zna biti še 15 ali 20 let) dodatna izolacija odpade, bodoči dediči pa se želimo izogniti nepotrebnim investicijam - torej vsemu, kar bo po umiku "omejitvenih dejavnikov" za vreči stran.

Dejstva: Hiša letnik 1960, neizolirana fasada, lesena troslojna okna (letnik 1995) razen v frčadah, dve gospodinjstvi (6 oseb), večerno tuširanje za vse, ob hudem mrazu je treba kar toplo zakuriti, ker pri frčadah piha. Možno je dogrevanje na drva v kaminih, ki sta v vsakem nadstropju.

Dosedanji sistemi: olje + drva (majhna peč za centralno ogrevanje + dva kamina) + sončni kolektorji za sanitarno vodo + dogrevanje sanitarne vode na elektriko

Želja: Centralno ogrevanje, ki deluje brez intervencije ostarelih staršev, kadar smo "tamladi" odsotni, ter zagotavlja zadostno količino tople sanitarne vode, vse skupaj vzdržno za naslednjih 15 - 20 let. Kolektorji menda ostanejo oz. jih bomo posodobili.

Prvo razmišljanje je bila TČ, imeli smo že strokovnjake v hiši, ki so nam glede na objekt to odsvetovali, potem smo razmišljali o peletih, ampak se kot zanimiva opcija kaže tudi plin, ki je speljan do hiše (in zato subvencija za TČ ali pelete odpade). Začetno razmišljanje je bila tudi TČ v kombinaciji z drvmi, a je investicija čisto prevelika, zato bi drva ohranili samo za kamine.

Zanimajo me vaše izkušnje, če primerjamo v takem sistemu ogrevanje na pelete vs. zemeljski plin ter tudi, če bi mi kdo kljub vsemu (in zakaj) še vedno bolj priporočal TČ.

[Energetik81]

Kaj še razmišljaš, vzemi zemeljski plin, če ga imaš pri bajti. Udobje boljše skoraj ne more bit, cena skoraj na nivoju peletov, nobenega dela z njim, poceni investicija.

Pri TČ se ne boš izognil ogromni zunanji kišti, vsaj 500L bojlerju in verjetno tudi menjavi radiatorjev.

[xavi]

Če bi še omenil dosedanjo porabo kurilnega olja in kvadraturo hiše, bi naj bilo lažje kaj pametnega napisat. Pa mogoče še opisat število, velikost, tip radiatorjev.
LP

[snudekat]

Omenila ;-). Razmišljamo pa v množini.

Hiša ima pol vkopano klet + pritličje + mansarda, vsaka etaža površine cca 80 m2.

Radiatorji so letnik 1995, glede na načrt strojnika sta jih starša čisto predimenzionirala, kar deluje OK, v spodnjem nadstropju jih je 6 s termostatskimi ventili, v zgornjem 5 brez termostatskih ventilov (zaenkrat).

Porabo kurilnega olja težko ocenim, ker smo se zadnje dve leti greli na brezplačna drva, je pa sezonska poraba drv menda cca 16 kubikov. Ko smo v najhujšem mrazu nekaj tednov predlani uporabljali olje, smo za šalo malo porabili 1000 l. Menda da bi bila letna poraba ene 2500 l, ampak res ne vem.

[Energetik81]

Letnik radiatorja nič kaj dosti ne pove. Slika radiatorja, dimenzije, število vseh.

Očitno se na porabo tudi ne da zanašat, raje povej sestavo sten, je kje kakšna izolacija itd itd. Brez vsega se lahko samo ugiba glede primerne TČ.

Bo pa na hitro na uč bolj primeren zemeljski plin.

[snudekat]

Stene so opečne, 40 cm.

Dodajam sliko tipa radiatorja, večinoma so po celi širini pod okenskimi odprtinami (razen pri frčadah). 

Fasada ni nič izolirana, je pa ostrešje pokrito s tervolom, ki pa je tudi star že 40 let (če ima to kaj veze).

[sassapo]

Obratovalno bo plin cca 30% dražji od TČ. Investicijsko pa precej cenejši. Moraš se zavedati, da takšne hiše ne boš ogreval z neko poceni TČ, ampak boš moral kar konkretno odpreti denarnico, da bo vse delovalo dolga leta in po pričakovanjih.
Glede, da subvencije za TČ tako nimaš, ni kaj razmišljat, plin je logična izbira.
Peleti skoraj ne bodo cenejši, če k temu prišteješ še delo in prah...

[xavi]

Ne glede na vrsto ogrevanja je sanacija frčad in obnova izolacije na podstrešju nujno potrebna. Seveda to vse lahko naredi v lastni režiji.
Kar se tiče črpalke, ni nujno potrebno, da se stegne po kakšni dragi varianti. Kakšna 60 stopinska  moči 14 kw bi verjetno zadovoljila vse njegove potrebe. Je pa res, da ga tepe dejstvo, da ima priklop za zemeljski plin in ni upravičen do subvencije.
Radiatorji so pa ta pravi za ogrevanje z TČ.

[kadotr]

Če bi jaz imel možnost priklopa plina, na toplotno črpalko niti pomislil ne bi. Majhna investicija, delovanje brez problemov, poceni vzdrževanje, manjša možnost okvar. Tistih 30% več za energent je lažje sproti dajati, kot naenkrat vložiti v drago investicijo v TČ.