[[SkA]]

Če meri na osnovi razlike, bo z zavesami pomeril manj, kar ni tako slabo pa še proizvajalci zaves bodo zaslužili.

Jaz sem vse skupaj drugače razumel ljudi? Da plačuješ več v tem primeru? Če je tako, potem ne bi nihče imel sploh interesa, da odstranjuje/spreminja zavese, na koncu bi vsi drug drugega "oškodovali", vsake toliko pa bi kdo najebal, ker bi delal po navodilih?

Me pa res zanima sedaj, a nameri več ali manj. Ker imam kar nekaj problemov po sobah - kavč/radiator, pisarniška miza z računalnikom tik ob radiatorju ipd. No, to je bilo v planu, zaradi drugih faktorjev, sedaj pa zgroženo ugotavljam, da bom morda moral premisliti o teh željah zaradi enih kl*** delilnikov.

[mucek4]

V bloku se ni za sekirat s toploto pozimi. Zapreš vse radiatorje in imaš celi zimo 21 stopinj. To je več kot dovolj in potem plačuješ samo tistih 30% javnega

[[SkA]]

Zakaj bi pa to v hišo lastno montiral? Oziroma, kamorkoli drugam kot v blok? Bi rekel, da se ravno v bloku sekirajo okoli delovanja teh delilnikov.

[soplmed1]

Jaz sem pred leti na Komunali Ptuj vprašal, koliko so natančni ti merilniki, pa so mi odgovorili ZELO. Če se prav spomnim na 5 %. Za vsak radiator menda imajo preračunano, koliko oddaja toplote na odmerjeno enoto glede na njegov tip, višino in na število členov. Število enot, ki jih posamezni radiator našteje, se pomnoži še z olajševalnim faktorjem, če ima ta prostor več zunanjih sten, če ima stanovanje spodaj klet oz. zgoraj podstrešje. Upošteva se tudi še prisilni odjem toplote, tj. če so toplovodne cevi speljane skozi tvoje stanovanje.

[mucek4]

Lahko kdo ki ima za nas neznalce pripne kakšno sliko, kako to čudo sveta izgleda.

[JazTudi]

tole je z internetne strani, lahko pa naredim doma še posnetek montiranega na radiator

[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")mt-merilnatehnikaunichr("46")net/typo3temp/fl_realurl_image/delilinik-toplotne-energije-edunichr("46")jpg[/img]

edit:

še ena slika delilnika "v akciji"
[img]httpunichr("58")//imageunichr("46")24urunichr("46")com/media/images///600xX/Jan2009//60248196unichr("46")jpg[/img]

[kremenckov ata]

Zgrajenih je veliko identicnih stavb, ki pa niso vse prikljucene na daljinsko ogrevanje. Naj se ti lastniki povedo, koliko dajo za ogrevanje, da se izjave malo uravnotezijo. Sam sem nekoc zivel v takem stanovanju pod 17 stopinj temperatura ni padla cez celo zimo. Ko si prikuril kamincek, je bilo vedno prevroce, zato je bila letna poraba nekje kubikdo dveh drv za dvosobno stanovanje juzna stran. Tisocaka euro za ogrevanje 70 -80m2 velikega stanovanja na leto je absolutno prevec.

[soplmed1]

Iz prostora radiator ne more nič dobiti, saj ko je radiator hladnejši od sobne T gotovo ni vključeno gretje - še ena marketinška fora.
Mene bolj skrbi kje meri temperaturo radiatorja, če jo na sredi in imaš dovolj majhen pretok in nikakršno regulacijo temperature vode, potem je v prehodnem obdobju tam lahko radiator že skoraj hladen, greje pa lahko s polovično močjo.
Ali pa pri slabo balansiranih radiatorjih, prva 2 členka sta vroča po celi višini, na sredi pa le še do pol in je ključno kam se da "delilnik". Skratka "delilnik" lahko kakovostno deluje, če je pretok vode velik, kar zahteva dobro prilagajanje mešalnega ventila, to ap sploh ni enostavno in največkrat ne izvedljivo.

Če imaš termostatski ventil in dokaj vročo vtočno vodo, se dogaja celo to, da je le gornja tretjina radiatorja vroča, spodaj pa hladna oz. na sobni temperaturi. To izskušnjo imam z armalovim ventilom s temperatura vtoka 80-90 °C z gravitacijskim kroženjem vode, kjer je bil radiator malo predimenzioniran, in montažna hiša z zelo malo toplotne akumulacije sten.

Mislim, da v stan. blokih ne pride do tako ostre meje med toplim zgornjim delom in hladnim spodnjim delom radiatorja, ker je masivna gradnja in temp. vtočne vode se že v toplotni postaji ustrezno pripravi glede na zunanjo temp. Vsekakor, pa je nekaj temperaturne razlike.
Ker se delilnike nameščajo na sredino zgornje polovice radiatorja, menim, da delilnik šteje skoraj enako, kot če ne bi imeli termostatskega ventila, pa čeprav zaradi hladnejšega spodnjega dela radiatorja prejmeš kar nekaj manj toplote. Torej že po ti plati delilnik toplote ne more biti kaj prida natančen.

[mucek4]

Tisocaka euro za ogrevanje 70 -80m2 velikega stanovanja na leto je absolutno prevec.

Ni problemov. Imam sodelavce, ki živijo v bloku. V službi jim je pozimi pri 28° mraz, ker so doma navajeni topleje. Če živiš pri 17 pa ne moreš imeti 1000€ ogrevanja.

[kremenckov ata]

Pri temperaturi 28 stopinj sem pa tudi jaz za razdelilce. Sej niso normalni oziroma je ogrevanje se prepoceni!

[Tone]

Meriti bi morali vsaj na vrhu in recimo na dveh tretjinah višine. To bi merilniku dalo informacijo o hitrosti padanja temperature torej o pretoku vode, iz česar bi res lahko izračunal na kakih +-20% natančno seveda ob vseh skrbno preverjenih korekcijah glede na tip radiatorja. 5% pri enotočkovnem merjenju je pa oslarija.
Vendar če imajo vsi enake radiatorje s termostatskimi ventili in primerno temperaturo vode v sistemu, se da tudi z enotočkovnim kar dobro pomeriti relativno porabo, torej da se da kar pravično razdeliti pomerjene stroške bloka.

[mucek4]

Pri temperaturi 28 stopinj sem pa tudi jaz za razdelilce. Sej niso normalni oziroma je ogrevanje se prepoceni!

Pa ni prepoceni. Če greje plača isto, če ne greje plača isto. Torej kaj se boš odločil?
Še vedno pa ne vem kako delujejo. Merijo kaj? Temperaturo zraka ali temperaturo radiatorja? Če merijo temperaturo zraka, potem jih vsak zunanji vnos toplote zmoti - merijo več. Merijo več z zavesami, merijo več, če so založeni
Če merijo temperaturo radiatorja, pomeni da več ko oddajo slabše je. Najslabše če se ga zapre.

Kako dosežejo 5% mi ni jasno

[sassapo]

kolikor je meni znano merijo diferenco v temperaturi zraka in radiatorja, drugače si tudi ne predstavljam kolikor toliko približne meritve.

[papez46]

Berem tole - pa mi ni nič jasno! hock:

Če malo logično razmislim, skoraj ne morem verjeti, da se dogaja to, kar opisujete.

Razmišljam!

Če se v kotlovnici pripravlja topla voda v kotlu in se po sistemu dovaja do ogrevalnih teles, tukaj ne bi smalo biti večje nejasnosti. Nazivna moč kotla je definirana, njegov izkoristek energenta prav tako.

V nekem merljivem času ( recimo 1h ) kotel porabi XY količino energenta. Z njim segreje xyz količino vode.

Imenujmo to 100 enot. Ko se voda iz obtoka vne nazaj v kurilnico, je njene temperatura nižja. Nižja je za oddano toploto preko ogrevalnih teles. Recimo da pride nazaj 30 enot.

Pomeni, da je bilo porabljenih 70 enot.

V tem istem času, je vsako od ogrevalnih teles prejelo in oddalo določeno količino toplote.
Če je v bloku 20 stanovanj in če je v vsakem 5 radiatorjev ( recimo da so enake velikosti in opremljeni z enakimi ventili in termostati ) pomeni da je tistih 70 enot porabilo 100 porabnikov. Če bi vsi oddajali enako, pomeni da je vsak porabil 0,7 enote.

Ker niti teoretično ni mogoče zagotoviti enakega odjema, je tu že možnost za odstopanja.

Recimo, da v 5 ih stanovanjih ni ogrevanja in so radiatorji v celoti zaprti. To pomeni, da je 25 porabnikov manj. Ti dejansko niso porabili ničesar ( če zanemarimo posredno ogrevanje preko prehoda skozi stene sosednjih stanovanj ). Torej bi morali ti delilniko beležiti porabo 0,0 česarkoli pač že.
V tem primeru, pa se po moji logiki tudi spremenijo osnovni parametri merjenja. V enakem časovnem intervalu in pri enakem odjemu ostalih 75 uporabnikov, bi bilo logično in normalno, da ob 100 enotah izhoda, pride nazaj ne 30 enot, ampak - recimo - 47 enot.
To pomeni, da je poraba manjša za 25%. Pomeni pa tudi, da so ostali porabili enako.

Torej je dejansko nekaj hudo narobe z samim merilnim sistemom in s sistemom obračunavanja.

Če torej delilnik toplote meri ( pa kar koli že meri - enota sploh ni važna ) bi po mojem butastem razmišljanju to moralo pomeniti:

- oddana energija na izhodu iz kotla je 100
- vsa porabljena energija zabeležena na delilnikih je 80 ( s tem, da se za vsak delilnik posebej ve koliko je nameril )
- OK 20% so skupni prostori in izgube na transportu
- pri enakem odjemu to pomeni 0,8 enote po radiatorju
- pomeni 4 enote za 5 radiatorjev ali za stanovanje
- če je delilnik zabeležil porabo 0,5 na enoto, pomeni 2,5 enote na stanovanje, pomeni, da je lastnik "šparal".
- tistih 20 enot, pa se itak razdeli med vse, saj skupne prostore itak uporabljajo vsi.

Torej, če je brez delilnikov 20 stanovanj porabilo za 16.000€ goriva - energenta, da so se ogrevali po "socialistično" in luftali stanovanja, je velika verjetnost, da so po montaži delilnikov realno pokurili manj energenta. Recimo za 14.000€. Pa ne upoštevam dviga cen goriv. Zgolj teorija.

Problem, ki ga vidim in ki je verjetno realen, pa je ta, da sedaj "upravnik" ali pa firma ki vodi evidenco porabe delilnikov, sploh več ne gleda na skupno letno porabo in ne kalkulira tako, kot sem zgoraj navedel, ampak so ZELOOOOOOOOOO Pametni in vse skupaj zavijejo v kup nepotrebnih formul in koeficientov.

In to je to. Toliko si porabil - ne vem česa in ta 1x nevem kaj je toliko in toliko €.

In na koncu se verjetno res ne ve kdo pije in kdo plača!
Ja - no, kdo plača se ve!

[soplmed1]

papež46,
problem si opisal tako na dolgo, kot to običajno počnem jaz sam . Žal, nič te ne razumem. Tako tudi mene običajno nihče ne šteka

Naj jaz obrazložim obračun, kot uporabnik tega sistema.
Npr., da imam le 3 radiatorje v stanovanju:
1350 enot * 0,8 olajševalni koficient, ker ta radiator ogreva več zunanjih sten, pa zato mojemu sosedu ni treba (radiator 1)
513 enot * 1,0 (radiator 2)
2160 enot * 0,7 (radiator 3)
-------------------------
Skupaj: 3105 enot za moje stanovanje

Skupaj porabljene energije za celi blok je 20102 € oz. 115782 enot vseh radiatorjev s števci v našem bloku. Blok ima 3814 m2 skupne stanovanjske površine. Od tega se 25 % oz . 5025 € razdeli na sorazmerni delež kvadrature stanovanja, preostalih 75 %, 15077 €, pa na porabljene enote.

Izračun:
Strošek po kvadraturi je (5025 €/3814 m2) * 60,51 m2 (velikost mojega stanovanja) = 79 €
Strošek na enote je (15077 €/115782 enot) * 3105 enot = 404 €
Stroški moči (8597 €/3814 m2)*60,51 m2 =136 € (to je menda mišljeno za vzdrževanje celotnega toplovodnega sistema)
Stroški položnic je 16 €.

Skupaj je 635 €.
Original je izračunano na dve decimalki natančno. Podatke pa sem malo priredil.