[zanka]

Že dlje časa me muči eno preprosto vprašanje: zakaj bi pes kar iz lepega miru prišel do človeka in ga ugriznil? Razumem, da lahko pride do neljube izkušnje, ko ima človek ob sebi psa in je posredi 100 sprožilcev (dve psici, izzivanje,....) , da pa bi pes iz nekega normalnega okolja kar prišel do tebe in te popadel? Ali je ta bojazen bolj kot ne nek stereotip? Tisti, ki imate več znanja s tega področja, kaj menite?

[Furman]

KeCko, si Človek z veliko začetnico.
Star sem 57let in s psi sem doživel že marsikaj, tudi ugriz domačega psa pri 10 letih pa se jih ne bojim, sem pa previden ob neznanem psu. Da bi jih lahko imenoval hinavske pa nikakor ni možno. To je beseda, ki označuje človeka, ne žival.
Ugrizov je pa zelo veliko, in zelo različni razlogi so vzrok zanje. Včasih pride preprosto do nesporazuma med živaljo in človekom. Enako kot se na pločniku z nasprotiidočemu včasih ne razumeta kam se bo kdo umaknil, tudi pri prometni nesreči. So take in drugačne, posledica nesporazuma ali objestnosti, pijače...
Pa da nebi mislili, da zagovarjam idiote, ki hodijo na sprehod s spuščenimi in nevzgojenimi psi. Le povedati hočem, da pes ni kriv, če ima idiota za lastnika, potem se je treba bati obeh.
Želim pa tako tistim, ki psov ne marajo, kot ljubiteljem čim manj neprijetnih trenutkov pri sobivanju...

[picas55]

Furman in kadotr, pošteno in lepo povedano.
Taav, z nobenim lovskim psom, ni bilo nikdar problemov, po neštetih kolesarskih, prevoženih poteh in križanjih na pogonih. Tudi pri vožnji s kolesom mimo osamljenih kmetij ni bilo problema razen prvič, ko me je sicer privezana mrcina spravila na srečo brez posledic pod cesto. Potem pa malo literature o psih in pasje logike pa tudi na podeželju ni bilo več problema.(tok tok ob les)
Največ problemov je s psi v mestnem okolju in s pasmami, katere so bile še pred desetletji nam tuje.
arbajter, hvala za šnelkurs o psihologiji psov.
Najbolj posrečen pa je Feryev zadnji stavek.

[arbajter]

Do konflikta med človekom in psom lahko pride iz mnogo razlogov, nekaterih verjetno tudi izurjeni kinologi ne poznajo. Od tod tudi tista, da ima vsak pes kosmata ušesa. Najbolj nepredvidljivi so psi (psice) ki živijo privezani na verigo in prostosti skoraj ne poznajo. Ko pa so svobodni, res ne veš, kaj bo storil. Pes iz pesjaka (ali pa iz ograjenega dvorišča, kjer se lahko prosto giblje), se obnaša čisto drugače, njegovo obnašanje je vsled tega veliko bolj predvidljivo. Eden od vzrokov za tako vedenje je lahko tudi vonj okolice in drugih psov, ki ga človek prenaša s seboj. Pes ima pa voh naravnost fantastično razvit. Nekje sem zasledil, da je sposoben zaznati (zavohati) povečano količino adrenalina v krvi pri človeku (ko se ustrašiš), kar je nekje logična povezava z tistim, ko pravijo, da pes ve, kdaj se ga bojiš in kdaj ne. Psi med seboj se bodo rangirali sami. Pač pride do kratkega ravsa, šibkejši spodvije rep in zadeva je končana. Od tistega trenutka naprej sta psa lahko celo prijatelja, vendar se ve, kdo je "glavni". Če do podobnega merjenja moči pride med psicah, jih je če je le mogoče ločiti, saj se dostikrat zgodi, da se spopad ne konča hitro in je katerikrat tudi krvav ali pa še huje (nimajo mere). Ne vem, zakaj me to spominja na primerjavo z ljudmi (moški - ženske)? V vsakem primeru pa z rokami ne posegajte v pasji dvoboj, ker se bo hitro zgodilo, da te bo "uščipnil" lastni pes. Če je pes na povodcu, ga pač cukni vstran, če je mogoče (in če je tudi drugi privezan na povodcu).

[aleš.h]

Še enkrat: mešate agresivnost in napadalnost. Sicer semantika, ampak veliko ljudi napačno zamenja agresivnost in napadalnost.

Agresiven pes se ne bo bal situacije, nevarnosti, konflikta. Ne bo se umaknil, ne bo se prestrašil. Pri pravilni vzgoji je zelo mala verjetnost, da bo ugriznil iz strahu.
Napadalen pes bo na situacijo odgovoril z ugrizom ali opozorilom ugriza. Če se takšnega psa ne prevzgoji, predstavlja resno nevarnost za okolje.

Pri ugrizu je seveda velik faktor velikost psa, ker čivavin ugriz za odraslega človeka ali psa ne bo tako hud kot ugriz srednje do velike pasme. A dejstvo, da čivava ne napravi z ugrizom enake škode kot recimo mastif še ne pomeni, da je manj napadalna.

Ugriz je pa vedno posledica ti. primitivnega nagona boj ali umik(fight or flight response). Noben pes ne ugrizne kar tako z ljubega miru. Včasih so izzvani, pa se tega mi sploh ne zavedamo. Večina ljudi tudi napačno razbira telesno govorico psa - največkrat zmota mahanja z repom, ko človek misli, da se pes želi igrati, on pa se pripravlja na napad. To je največji problem pri otrocih, ki so naučeni, da pes maha z repom, ker je vesel. Drug tak znak so ušpičena ušesa naprej. Potem je tu dlaka, ki se na hrbtu in vratu naježi. Pa dvignjen rep, če ga pes ima. Pri kupiranih pasmah je to bolj težko razbrati, ker rep ne kaže kaj pes misli, ušesa pa pri močnem krajšanju tudi ne.

Renčanje in kazanje zob je vedno znak, da psu situacija ne odgovarja in se želi umakniti. Če se ga še dalje izziva, bo najprej ugriznil v opozorilo šele nato napadel zares.

Drugače pa verjamem, da imate ljudje po ugrizu zadržke do psov. Kar je normalno. Mene so pogrizli že 4 psi. Trikrat sem bil sam kriv (kot otrok, na srečo nikoli kaj hujšega razen par lukenj po nogah in roki), enkrat je bil splet okoliščin tak, da sem posegel vmes in dobil zobe v telo. Iz zadnjega primera je tudi sledila tožba, ker ni ostalo nič drugega. Lastnik psa, ki je napadel najprej mojega psa in potem še mene, je zanikal, da bi sploh bil na kraju napada, zanikal, da je pes njegov in zanikal, da je kriv. Tožba je sledila zaradi neodziva na pobot, da mi krije 2 mesečno oskrbo mojega psa zaradi 24 lukenj po telesu in raztrganega anusa. Jaz sem imel luknje po kolenu, prstih na nogah in rokah (bil sem v kratki majici in japonkah). Na koncu sem dobil poplačilo od nepremičninskega zavarovanja 900€, od tega je šlo 600€ za odvetnika.

[jelencek1]

Sam se imel tudi slabo izkušnjo z psi. Sem peljal maminega psa na sprehod (na povodcu)in smo srečali enga iz vasi ki je tud bil na sprehodu, le on ni imel psa na povodcu. Ko so se psi srečali je njegov pes skocil na mojga in ga zacel grizt za vrat. Šlo je pa za nemškega očarja proti mojem mešancu ki je 1x manjši. Vglavnem pes napade mojega, a lastnik unega psa se je pa smejal, ja pa z rokami med njimi in na polno sem tepel psa po glavi(njegovega seveda) koliko sem mogel, toliko sem bil jezen da sem bil i pripravljen ga zadavit če me bi hotel vgriznit. Če se nebi vtknil bi moj pes umrl. Vglavnem un je gledal in se smejal celi čas. Ko smo pršli domov je pes se vlegel in 2 dni je ležaj v eno,pomojem šok in vse skupaj,.jaz pa sem bil pa 2 dana jezen da sem hotel do njega domov pa mu šamar stegnit.

Sedaj se noben od moje družine ne pogovarja z njimi(prej ta dobri kolegi) lastnik fuknjen bolj kot kamen ob cesti. Najslabje je pa to da je hotela sestra sama peljati psa na sprehod, pa sem rekel ,ajd pa grem tudi ja.Sestra bila takrat 12 let stara pa še jokala ko dež med vsem skupaj

[Taav]

Piccas, sej to pravim - z lovskimi psmi ni problemov - pač rezultat dolgoletne selekcije, kjer se je iz vzreje načrtno izločalo popadljive pse. Nekako tak pes ne gre skupaj z logiko pogonov (več ljudi in psov skupaj), pa tudi končni rezultat z vidika lovca je bolj žalosten, če pes ne preda plen človeku. V veliki večini so lovske pasme izredno človekljubne in pasjeljubne. Ok, resnici na ljubo, obstajajo bolj "tržno" zanimive pasme (kake vižle, weimaranci, koker španjeli), ki prehajajo v "civilne roke" - posledično je tudi vzreja bolj žalostna. Po drugi strani pa kak prepeličar odličen lovski pes in super družinski kuža.
aleš, agresivnost zamenjuješ z nagonom. Nekatere imajo nagon sledenja in lovljenja "hrane". Nekatere pasme nagon po varovanju "svojega teritorija". In spet nekatere po varovanju domačih živali. Pač načrtna selekcija in stoletja trajajoča odbira ustreznih osebkov. Zato lovski psi niso primerni za čuvaje, navkljub temu npr da brez pomiselka bezajo odrasle divje prašiče iz grmov ali pa se poženejo za medvedom. Istočasno se bodo v primeru konflikta z drugim psom mirno umaknili, celo podredili, enako v konfliktnih situacijah z ljudmi. Nagon, ne agresivnost.

[aleš.h]

Nič ne zamenjujem nagon. Pes z recimo močnim plenskim nagonom brez pravega treninga ne bo nič od nič. Bo pač bedak, ki se bo zagnal za vsako stvarjo, kar pa še ne pomeni, da jo bo napadel in pogrizel na ulici. Jo bo pa preganjal in zelo verjetno neuspešno potem praznega gobca prišel nazaj.

Če bo pa ob tem še napadalen do ljudi ali živali, pa jasno, da bo grizel vse kar pride mimo.

Drugače jasno, da vzgojna selekcija stori svoje, zato pa pravim, da ovčar ni za mesto, ker je pastirski pes in pa čuvaj ni za pašnjo, ker je obrambni pes. Ampak to ni nagon, to je generacijska značajska vzreja psa za specifično potrebo človeka. Nagon je pa recimo sekusalni. Nagon je plenilski, in tako dalje. Čeprav mi za človeka, ki je nasilen, pravimo, da je agresiven, pa pri psu ni tako.

Drugače pa si lahko vse tudi kdo prebere v eni dobri študiji vpliva pasme na agresijo z rezultati, ki bi marsikoga močno pretresli in presenetili. Agresijo definirajo kot poskus ugriza ali dejanski ugriz na človeka ali žival. Mi bi v našem jeziku po domače rekli temu napadalnost (in ne agresija, ampak to je semantika, kot pravim). Če na hitro povzamem kar mi je še ostalo v spominu so razločili 3 vrste napadalnosti - na neznanega človeka, na drugega psa in na družinske člane. Najbolj napadalne pasme do človeka so čivava, Jack Russel, koker španjel in datelj. Najvišje stopnje napadalnosti do drugih psov so kazali akita, Jack Russel in Pit Bull. Najmanj napadalni do drugih psov pa so bile pasme prinašalec in labrador ter greyhound.

Ampak to so delali raziskave na 100% čistih pasmah, ne na mešancih in pasmah, ki so bile uporabljene za delo ali razstave.

Zdaj pa povej eni gospe ali gospodični, da njen Jack Russel ali kokeršpanjel spada v kritično pasmo kar se tiče napadalnosti do ljudi in živali in te bo imela za norca. Pri nas v Slo. je pa po podatkih največ prijavljenih ugrizov s strani prinašalcev, nem. ovčarjev in mešancev. Ampak to je logično, ker je takih psov največ in je statistika bolj tako-tako. Velika večina ugrizov pri nas pa se niti ne prijavi.

[Taav]

Ali bi vrtnica dišala enako z drugim imenom?

Govoriva enako, čeprav vsak s svojimi besedami. Jaz osnovo iščem v nagonih (kardelni, plenski, obrambni,...), ti v generacijski značajski vzreji. Le ta od začetka ne bi bila možna, če ne bi obstajala neka "naravna zasnova", s katero so začeli.

Agresivnost mi ne diši - priznam - mi je skregano z logiko, da je selektivna. Npr. od lovskih pasem se zahteva kar precej zelo agresivnega vedenja - ne grem v detajle, ker se bo kdo bunil - po drugi strani pa so taiste pasme popolnoma neuporabne na IPO recimo.

[aleš.h]

Ali bi vrtnica dišala enako z drugim imenom?

Raziskave kažejo, da bo dišala tako kot dojemamo, da bo dišala. Tako kot so pokazale raziskave za dojemanje znamk in okusa - ista voda iz pipe je bila boljšega okusa, ko je bila zelo draga kot ko je bila poceni. Enako velja za vino - isto vino je bilo boljše pod drago znamko kot s poceni imenom. Pa čips, pomfrit, čokolada, oblačila itn.

Drugače pa ja, smo OT in smo tatovi teme :lol:

[arbajter]

Aleš, agresivnost in napadalnost mešaš ti, saj oboje mečeš v en koš. Najprej moraš priti do jasne razlage besede "agresivnost", kaj ta pomeni, tako pri ljudeh, pri psih ni pa nič drugače. Dolgo vrsto let sem se ukvarjal z šolanjem (pa ne samo svojega psa) psov, moje področje je bila ravno obramba, bil sem namreč marker. In kolikor vem smo agresijo pri psih vedno zatirali in je bila vedno nezaželena. Seveda pa je "pogum" pri psih vedno zaželen, to pa je daleč od pomena besede agresivnost. Sicer se z tvojo razlago v celoti strinjam, vendar le, če besedo agresivnost zamenjaš z besedo pogum. Predlagam pa, da si v kakem slovarju prebereš razlago besede agresivnost in tako razčistiš, kaj le ta pomeni. Ne predstavljam si agresivnega lavinskega psa (psa ruševinarja) ali agresivnega psa vodnika slepih, kot tudi agresivnih šolanih psov ne. Kvečjemu umirjene in stabilne pse, ki jih pri njihovem delu ne zmoti nobena stvar. Kaj ima pri tem agresivnost res ne vem.

[tirolc]

Pes ki nenadoma ugrizne in spusti, ter se umakne je ponavadi to naredil ker se je prestrašil...in to je prestrašen pes. Če pa pes napade in ugrize ponavlja dokler žrtev ne podleže, to pa je agresiven pes. Včasih pes vgrizne tudi zaradi ljubosumja...

Naj samo povem svoj primer. CCa 15 let nazaj smo imeli nemškega ovčarja...ful prijazen, miren pes, tako do ljudi in ostlih živali (ok...mačke so mu mal najedale). Z kolegom sva metala frizbi, kateri je pristal na strehi našega nadstreška. Jaz sem šel z lestvijo gor po njega. Ta čas je pes spal v senci pod nadstreškom (bilo je poletje, vroče). Ko sem bil jaz na strehi je mimo po poti pritekel cca 15 let star fant (iz druge vasi), in točno vštric (par metrov stran od psa) med tekom začel nekaj močno na glas kričati nazaj in kriliti z rokami (bila je košnja, njegovi so pobirali seno nedaleč stran od naše hiše). Še jaz sem se ustrašil, ker ga nisem videl. Potem sem samo zaslišal krik....videl sem psa ko je šel stran od njega. Nisem niti dojel. Sem ga vprašal kaj je bilo, je rekel da ga je pos v roko vgriznil. In res ga je. Ugriznil ga je v roko in spustil...hvala bogu ni bilo nič hujšega. Poanta...dečko je tekel praktično čez naše dvorišče in kričal...pes se je 100% ustrašil (sploh ker je spal) in odreagiral. Je bil naš pes nevaren...po mojem ne...prišel ga je ocenit tudi veterinar oz. inšpektor...ko sem povedal zgodbo, sta kar rekla da ni treba naprej razlagat. Da pa naj dam tablo da je pes na dvorišču. In ja...mene sta ko sem bil majhen dva psa ugriznila...enemu sem stopil na rep ko sem hodil nazaj...drugi pa je bil privezan pred vhodom v kočo na Snežniku in me je popadel za nogo brez razloga. In zaradi tega se nisem nikoli bal psov...še več...najrajši jih imam. Pa ena slikca spodaj...pove več kot 1000 besed...

[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2g/EM/2fqGker3/5efe5b095c709926356bd0e1unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2g/EM/2fqGker3/5efe5b095c709926356bd0e1unichr("46")jpg[/img][/url]

[arbajter]

Ja, imaš prav. Na sliki ima pes KOSMATA UŠESA. Več nebi.

[tirolc]

Ja pa...a ljudje jih nimamo (v prenesenem pomenu)?Ljudje smo še največje in najbolj nevarne "živali". Dovolimo si delati vse in pobijati vse kar nam paše, pa ali je to za hrano ali samo za zadovoljstvo. Z razliko od psa ki ne zna odreagirat drugače kot z ugrizom (pač tepsti, udariti ne zna), ljudje ob slabem trenutku (ne spet vsi, kot tudi vsak pes ne ugrizne) nekoga udarimo, porinemo, zlasamo...a to ti je pa normalno. Pes ima za obrambo zobe, mi pa roke...sam to je razlika. In tako kot slabo otroka vzgojiš, da nima spoštovanja in da je udarit nekoga ok, isto napako narediš pri psu, da mu pustiš da dela kar hoče. Noben človek niti pes se ne rodita nevarna, nevarna jih naredimo mi!!! Vseh incidentov (tako pri ljudeh kot psih) pa pač ne moreš preprečiti, kot še marsikaj drugega ne. Vsekakor ima pes kosmata ušesa, tudi še kakšna druga žival...ampak roko na srce jih imamo tudi mi.

LP

[arbajter]

Ne mislim se prerekati s teboj. Vse kar si navedel drži. Za lastnega psa, ki je dobro (da ne rečem vrhunsko izšolan) si ne upam dati roko v ogenj in ga brezkompromisno zagovarjati zgolj iz enega razloga (pa oprosti, ker se sicer nanaša zgolj na izšolane pse), pes je v določenih okoliščinah izučen, da ukrepa samostojno, to je v primerih napada na svojega vodnika (ne oziraje, kdo ga ima na povodcu) in pa pri napadu nanj samega. To sta edini dve slabi toči šolanja, ki jih moraš vzeti v zakup in se konfliktnim situacijam (ko si pes lahko tak položaj razlaga kot prej omenjena) izogibati in jih če se le da tudi predvidevati in se s tem pač ogniti pasjemu "samoposredovanju". To pomeni, da si tak pes lahko tekanje otroka proti tebi razlaga kot napad nate. In druga misel, ki je morda še najbolj pomembna je ta, da si za vsa dejanja svojega ljubljenca brezpogojno odgovoren le sam, oziroma tisti ki ga ima pod "kontrolo". V primeru konflikta je popolnoma brezpredmetno primerjati lastnosti ljudi in živali in kaj delajo eni in drugi (ubijajo ....) ker v tem primeru resnično nihče ne bo pripravljen poslušati tvojih opravičenih ali neopravičenih razlag o reakciji in dejanjih tvojega psa. V tem primeru velja le tista, da nisi poskrbel za varnost in preprečil psu, da koga ugrizne, pa čeprav zna edinole to. Pa da me ne boš narobe razumel, ne predstavljam si, da bi živel brez tiste moje kosmate zverine na dvorišču. Sem ti pa napisal tole iz izkušenj ob šolanjih psov, ko se je dogajalo marsikaj po pripovedovanjih lastnikov psov in tudi kasnejših rešitvah takih neljubih dogodkov. Morda še en dogodek, ki se je tudi meni vtisnil v spomin, ko je mularija rabutala sadje preko meter in pol visoke ograje in je imel lastnih psa na vseh koncih opozorilne napise "hud kužek", sodnik mu je omenil edinole, da mora potem postaviti višjo ograjo (3m). Odgovornost je pa saj veš, na čigavi strani. Pa razumi tole, če moreš.