[jani65]

Moj prihranek je bil 1000l. Iz 4000l na 3000l.

[Migaj]

Jani, vseskozi kurilno olje?
Kakšen kotel si zamenjal za katerega?
Kako si prej ogreval sanitarno vode poleti in kako sedaj?

[Merlin1]

@migaj 100- 30%=70, 70-20% =56 skupni prihranek je torej 44% :wink: Takšna je realnost ti pa kakor želiš. Seveda govorim v prihranku energije na olje-plin. Olje olje je potrebno odštet med 5-10%. Zaradi manjše razlike spodnja zgornja kurilna vrednost in manjše temperaturno območje kondenzacije. Pri prehodu na kondenzacijo je potrebno dodat še 11% zaradi razlike med kurilnima vrednostima.

@žerjavar, če gorivo izgori z max Co2. Ni nobenih ostankov izgorevanja, ne CO, ne preostalih neizgorelih derivatov. To so dejstva. Velja za vse vrste goriva vključno z smrekovino.

Razne smole, ki ostajajo na oblogah pri izgorevanju lahko edino pri prevelikem presežku zraka. Velik presežek zraka plamen ohladi zaradi prevelike vsebnosti dušika (ki je žal v zraku cca70%). Zato ne izgorijo v popolnosti manj gorljivi elementi v gorivu in se v obliki kondenzata odložijo na hladnejših površinah. CO stalno indicira nepopolno izgorevanje in v kolikor ga ni tudi omenjenih smol ni.

[jani65]

Da popravim. 4300l pred zamenjavo, potem 3300 z sanitarno vodo. Po nakupo STČ in vgradnje stavbnega pohištva za ogrevanj 2200l.Sedaj 4500kg pelet za ogrevanje,za sanitarno vodo STČ 1850 kwh, nekje 240€ na leto.

[Žerjavar]

@žerjavar, če gorivo izgori z max Co2. Ni nobenih ostankov izgorevanja, ne CO, ne preostalih neizgorelih derivatov. To so dejstva. Velja za vse vrste goriva vključno z smrekovino. Imaš možnost meriti vsebnost CO2 v dimnih plinih, nimaš pa nobene možnosti ugotoviti ali je to max CO2 glede na kurivo.

Razne smole, ki ostajajo na oblogah pri izgorevanju lahko edino pri prevelikem presežku zraka. Velik presežek zraka plamen ohladi zaradi prevelike vsebnosti dušika (ki je žal v zraku cca70%). Zato ne izgorijo v popolnosti manj gorljivi elementi v gorivu in se v obliki kondenzata odložijo na hladnejših površinah. CO stalno indicira nepopolno izgorevanje in v kolikor ga ni tudi omenjenih smol ni. CO indicira, da je primanjkovalo kisika. Če ni CO, pomeni, da je bilo kisika dovolj, da je izgorel ogljik iz lesa.
Vprašanje, če je bilo dovolj kisika za izgorevanje smol, ki zahtevajo višjo temperaturo izgorevanja kot les.
Priporočam test: na prostem kuri dva ognja, enaka polena, na enem bor in na drubem bukev. Vsi pogoji so enaki, nad borom bo črn dim, nad bukvo pa ne. Bukva nima smole, ki pri boru ne izgori. V kurišču se ne doseže dovolj visoka temperatura razpada smole na H in C, za razpad lignina pa zadošča.
Obstoja možnost, da v dimnih plinih ni CO, so pa saje in nekaj O. Saje še niso znak pomanjkanja kisika, prej so znak prenizke temperature v kurišču.

[Migaj]

Da popravim. 4300l pred zamenjavo, potem 3300 z sanitarno vodo..

Po zamenjavi peči zmanjšanje cca 23%

Jani, kakšna peč
- prej kombinirana ali namenska ? (najbrž tudi s sanitarno vodo?)
- po zamenjavi -nizkotemperaturna ?

[jani65]

Ja prej Feroterm 35 na drva z bojlerjem predelana olje.2001 Feroterm samo na olje 22kw,vgradna vre. vodene regulacije MR-TR plus , 120l za sanitarno vodo.2008 STČ.
2012 CM na pelete.

[kurili]

Tole o izkoristku peči navedenem s strani proizvajalca je približno enako kot s strani proizvajalca avtomobilov o porabi. Ste že kdaj dosegli s strani proizvajalca deklarirano porabo, morda a ste bili vsem v napoto. Tudi, kdor vsaj malo razume tehniko, izkoristek preko 100% pomeni perpetum mobile saj bi v tem slučaju dobil iz kotla več kot si vložil. Marsikateri izračun je pač napačen. Izkoristki so odvisni od marsičesa najprej od ustrezne dimenzioniranosti sistema, režima gorenja in izgub preko dimnjih plinov, samega kotla,saj v kotlu in izgub cevovodov. Ni rečeno da najnižja možna temperatura dimnih plinov pomeni največji izkoristek gorenja, morda je peč na ta način pridušena kar pomeni nižji izkoristek. Pametno se je ukvarjati z izkoristki pri dragih energentih. Plačati veliko za peč na drva ki ima teoretično nekaj boljši izkoristek je stvar ekonomike ki ima pri vsaki stvari neko mejo. Sigurno je da imajo najvišjo stopnjo izkoristka uplinjevalni kotli, za njimi bi morali biti trajnožarni in na koncu kotli s pregorevanjem kjer gre kar nekaj koristnih plinov v dimnik. Režim gorenja v uplinjevalnih kotlih se pač da najbolje uravnavati seveda s primerno regulacijo.

[Migaj]

Merlin se strinjam, da je bil letni izkoristek porazen, kljub ukrepom za zmanjšanje predimenzioniranja kotla:
- OPB30(letnik cca 1990) namenska peč na olje je delala s 25kW (taka diza in take nastavitve)
- Hansa gorilnik s predgretjem in vgrajeno loputo, da se ogrevalna voda ni tako hitro ohladila
- dodatna cev v dimniku -zmanjšanje fi-ja za manjše izgube
- vsakoletni servis z nastavitvijo (izmerjen 93% izkoristek)
- ogrevanje na urnike (veliko daljši cikli delovanja)
Letni izkoristek sem torej ocenil na nizkih 65%.

- vgrajena tudi tritočkovna vremenska regulacijo FIRŠT.
Tudi starih sistemov ne moremo metati vse v en koš.

[Merlin1]

@žerjavar navadno je za vsak energent znan max CO2. Res je da je v primeru biomas natančen max. CO2 v manjši meri neznanka. Vendar pozabil si na to da sem napisal, da večina analizatorjev meri 02. Torej se natanko ve kolkiko je presežka do stehiometrične zmesi pri izgorevanju.

Če smole ne izgorijo je vedno problem preveč kisika in ne premalo. CO pa nastaja navadno pri premajhni količini zraka. To nujno ne pomeni, da je premalo dovedenega zraka. Pomeni le da ni dovolj zraka čez presek plamena (mešanje gorlivih plinov z zrakom). Črn dim pomeni saje v izgorelem in obilo CO. Vendar se ta problem da v veliki meri rešiti v uplinjevalnem kotlu z pravilnim mešanjem primarnega in sekundarnega zraka. Zato je končni rezultat v tako veliki meri odvisen od kakovosti in natančnosti dodajanja reguliranja in mešanja zraka. Najenostavneje je jasno zmešat v pravilno mešanico plinasta goriva.

[Merlin1]

Merlin se strinjam, da je bil letni izkoristek porazen, kljub ukrepom za zmanjšanje predimenzioniranja kotla:
- OPB30(letnik cca 1990) namenska peč na olje je delala s 25kW (taka diza in take nastavitve)
- Hansa gorilnik s predgretjem in vgrajeno loputo, da se ogrevalna voda ni tako hitro ohladila
- dodatna cev v dimniku -zmanjšanje fi-ja za manjše izgube
- vsakoletni servis z nastavitvijo (izmerjen 93% izkoristek)
- ogrevanje na urnike (veliko daljši cikli delovanja)
Letni izkoristek sem torej ocenil na nizkih 65%.

- vgrajena tudi tritočkovna vremenska regulacijo FIRŠT.
Tudi starih sistemov ne moremo metati vse v en koš.

Kako pri tej kombinaciji z VT kotlom dosežeš daljše delovanje v povprečku. hock: . Ga ne moreš, ker potrebe objekta na ta način še zmanjšaš, objektu zmanjšaš potrebo za toploto. Kotla pa ne moreš in ne smeš ugasnit. Se pravi, da mu povečaš izgube skozi dimnik, kot skozi plašč. :wink: Res pa je da zmanjšaš porabo.

[Žerjavar]

Črn dim pomeni saje v izgorelem in obilo CO.

Sem dal primer kurjenja na prostem. Tam ne more biti CO v dimnih plinih, saj je kisika dovolj na razpolago, tudi temperature za izgoretje CO v CO2 so dovolj visoke.

So saje brez CO.

[Merlin1]

Tole o izkoristku peči navedenem s strani proizvajalca je približno enako kot s strani proizvajalca avtomobilov o porabi. Ste že kdaj dosegli s strani proizvajalca deklarirano porabo, morda a ste bili vsem v napoto. Tudi, kdor vsaj malo razume tehniko, izkoristek preko 100% pomeni perpetum mobile saj bi v tem slučaju dobil iz kotla več kot si vložil. Marsikateri izračun je pač napačen. Izkoristki so odvisni od marsičesa najprej od ustrezne dimenzioniranosti sistema, režima gorenja in izgub preko dimnjih plinov, samega kotla,saj v kotlu in izgub cevovodov. Ni rečeno da najnižja možna temperatura dimnih plinov pomeni največji izkoristek gorenja, morda je peč na ta način pridušena kar pomeni nižji izkoristek. Pametno se je ukvarjati z izkoristki pri dragih energentih. Plačati veliko za peč na drva ki ima teoretično nekaj boljši izkoristek je stvar ekonomike ki ima pri vsaki stvari neko mejo. Sigurno je da imajo najvišjo stopnjo izkoristka uplinjevalni kotli, za njimi bi morali biti trajnožarni in na koncu kotli s pregorevanjem kjer gre kar nekaj koristnih plinov v dimnik. Režim gorenja v uplinjevalnih kotlih se pač da najbolje uravnavati seveda s primerno regulacijo.

Ne razumeš kaj pomeni kondenzacijska tehnika. Torej pri kondenzacijski tehniki dobiš ven več toplote, kot si jo vložil. Seveda ne gre za perpetum mobile temveč na standard, ki je bil sprejet pred leti in za primerljivost gre za izkoristke čez 100%. Lahko pa bi starega zavrgli in naredili zmedo. Potem se nebi pogovarjali pri klasičnih kotlih in izkoristku recimo pri plinu 93% po novem bi bilo slabih 83%. Pri olju bi bila razlika nekaj manjša ker je razlika med kurilnima vrednostima manjša cca 6%.

[Merlin1]

Črn dim pomeni saje v izgorelem in obilo CO.

Sem dal primer kurjenja na prostem. Tam ne more biti CO v dimnih plinih, saj je kisika dovolj na razpolago, tudi temperature za izgoretje CO v CO2 so dovolj visoke.

So saje brez CO.

hock: Gre za nekontroliran proces izgorevanja in oboje nastaja v takšnih količinah, da te boli glava. Primarni presežek zraka je neskončen, sekundarnega pa praktično ni. Izgorevanje je katastrofalno. :wink: Temperatura izgorevanja je nizka, napram temp. izgorevanja stehiometrične zmesi. O izgorevanji lahko sodiš že po barvi plamena.

[Migaj]

Moja poraba kurilca - kolikor je še dostopne uradne evidence:
Podatki o naročilih pri petrolu so so vidni za 10 let nazaj in za obdobje največ 5 let.
Izbral sem prikaz za zadnjih 5 let nazaj pred nabavo TČ.
Skupaj nabavljeno v petih letih: 15.285 litrov.

PS
Eno naročilo v tem obdobju je bilo 1.000 l pri INI, ker so prej pripeljali, dodatno zadnje naročilo 1.300 l pa bilo v začetku 2011 pri INI, ker mi Petrolovci pred tem niso priznali kupončkov za prevoz, češ da so potekli. INA nima portala zato ne morem dokazati, je pa tudi brez teh dodatnih podatkov povprečna letna poraba kurilca >3.000 l razvidna iz spodnje priloge.